Jedro

Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase.

Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanjem sodbe se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 31. 8. 2020 se zavrne in se ta sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanjem sklepa z dne 31. 8. 2020.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2020 odločilo, da je služnost v korist določenih, v izreku navedenih gospodujočih nepremičnin (v lasti toženke), ki je v zemljiški knjigi vpisana v breme določenih, v izreku navedenih služečih nepremičnin (v lasti tožnice), prenehala (I. točka izreka), ter da toženka kot lastnica gospodujočih nepremičnin izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na podlagi te sodbe v zemljiški knjigi pri služečih nepremičninah vknjiži izbris navedene stvarne služnosti (II. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka v znesku 1.848,01 EUR tožnici v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. S sklepom z dne 31. 8. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za izdajo popravnega sklepa, po katerem bi se sodba v zadnji vrstici I. točke izreka popravila tako, da bi se besedilo "je prenehala" nadomestilo z besedilom "se ukine".

3. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka, zoper sklep z dne 31. 8. 2020 pa tožnica, obe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. V pritožbi zoper sodbo toženka sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker tožbe ni presojalo po določbah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Opozarja na nesklepčnost tožbe. V 243. členu ZZK-1 je določen specifičen tožbeni zahtevek, s katerim je treba zahtevati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiško-knjižnega stanja tako, da se izbriše ta pravica. Del zahtevka, s katerim se ugotovi neveljavnost vknjižbe, je obligatoren, kar izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse (sklep VSL I Cp 1178/2017). Tožnica je zahtevek postavila le kot izbrisno dovolilo, čeprav med pravdnima strankama ne obstoji pogodbeno razmerje. Poleg tega sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala. Glede pridržanih dokaznih predlogov ni sprejelo nobenega (dodatnega) dokaznega sklepa niti ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki bi ocenil vrednost nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in brez njega. Služnosti so del pravnomočnega gradbenega dovoljenja in njihov izbris ima neposreden vpliv na stečajno maso. S tem, ko se sodišče do predlaganega dokaza ni opredelilo, je toženki z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot že med postopkom na prvi stopnji, izpostavlja, da je bil nad toženko začet stečajni postopek in da se v skladu z 253. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vse nedenarne terjatve pretvorijo v denarne terjatve in jih je treba prijaviti v stečajni postopek. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (II Ips 212/2018) bi bilo treba presojati, ali tožničina nedenarna terjatev vpliva na stečajno maso. Zaključek sodišča, da vtoževana terjatev ne vpliva na stečajno maso, je napačen in neobrazložen. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bila pogodba o ustanovitvi služnosti v celoti izpolnjena (teorija o realizaciji), niti se ni opredelilo do navedb, da so služnosti del pravnomočnega gradbenega dovoljenja in da je bil skupni namen strank pri ustanovitvi služnosti pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožnica je želela prepoved pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) obiti tako, da bi v menjalni pogodbi določila pogojnost zemljiškoknjižnega dovolila iz nepogojno sklenjene služnostne pogodbe. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Celotna menjalna pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem (da prične učinkovati z dnem, ko bo pri zemljiškoknjižnem sodišču vložena odločba GURS, ki bo zagotovila izvršitev vpisa novih parcel), ki se v dogovorjenem roku ni izpolnil, kar pomeni, da menjalna pogodba nikoli ni stopila v veljavo in nima nobenih pravnih učinkov. Menjalna in služnostna pogodba se ne moreta obravnavati kot celota, saj gre za dva samostojna pravna posla. Iz previdnosti toženka ugovarja tudi zaključku sodišča, da sta stranki postavili končni rok 30. 4. 2012. Določilo dodatka k menjalni pogodbi kot skrajni rok jasno določa izdajo uporabnega dovoljenja. Ker menjalna pogodba ni nikoli pričela učinkovati, se ne more šteti za razvezano in posledično ne more imeti posledic za služnostno pogodbo. Zato je podana tudi absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba nejasne in neskladne razloge o odločilnih dejstvih. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožnici naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnica je vložila pravočasen odgovor na pritožbo zoper sodbo, v katerem argumentirano in obširno nasprotuje pritožbenim navedbam ter predlaga zavrnitev pritožbe z neugodno stroškovno posledico za toženko.

6. V pritožbi zoper sklep z dne 31. 8. 2020 tožnica navaja, da je s četrto pripravljalno vlogo z dne 12. 12. 2019 spremenila svoj primarni tožbeni zahtevek tako, da je poleg njegove uskladitve z aktualnimi podatki zemljiške knjige (zaradi parcelacije zemljišč) predlagala tudi ugotovitev ukinitve služnosti. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 11. 3. 2020 s sklepom ugodilo tej predlagani spremembi tožbe. Zato gre pri izdelavi pisnega odpravka sodbe za očitno pisno pomoto, ko je sodišče namesto spremenjenega tožbenega zahtevka "se ukine" pomotoma zapisalo "je prenehala". S sodbo je bilo lahko odločeno le o dovoljeni spremembi tožbenega zahtevka. Ob tem ni pravno upoštevno, kaj je tožnica navedla v naslovu četrte pripravljalne vloge, temveč je pomembno izključno, kaj je ta vloga predstavljala po vsebini. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep z dne 31. 8. 2020 spremeni in sodbo popravi tako, kot izhaja iz njenega predloga za izdajo popravnega sklepa z dne 25. 8. 2020. 7. Pritožba toženke zoper sodbo je utemeljena, pritožba tožnice zoper sklep z dne 31. 8. 2020 pa ni utemeljena.

**Glede pritožbe zoper sodbo**

8. Tožnica od toženke v tej pravdi zahteva prenehanje oziroma ukinitev služnosti, ki je vpisana na njenih nepremičninah v korist toženkinih nepremičnin, ter toženkino dovolitev izbrisa te stvarne služnosti v zemljiški knjigi. Tožbeni zahtevek utemeljuje s sklicevanjem na prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ, ker je odpadla pogodbena podlaga zanjo, in sicer je zaradi neizpolnitve pogoja parcelacije prišlo do razveze menjalne pogodbe, posledično pa je bila razveljavljena tudi pogodba o služnosti, ki sta jo sklenila pravna prednika obeh pravdnih strank. Toženka se je med drugim branila z ugovorom, da je bil nad njo že pred vložitvijo tožbe začet stečajni postopek, v katerem tožnica vtoževane nedenarne terjatve, ki ima neposreden vpliv na stečajno maso, ni pravočasno prijavila, zato je ta terjatev prenehala. Poudarjala je tudi, da je bila pogodba o služnosti nepogojna, neodvisna od menjalne pogodbe in v celoti izpolnjena. Tudi sicer menjalna pogodba zaradi neizpolnitve odložnega pogoja v njej ni nikoli začela veljati, zato se ne more šteti za razvezano in imeti pravnih posledic za služnostno pogodbo.

9. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku z utemeljitvijo, da pogoj iz menjalne pogodbe (parcelacija nepremičnin) ni bil izpolnjen pravočasno, zaradi česar je bila menjalna pogodba razvezana po samem zakonu (104. člen OZ). Posledično je bila razveljavljena tudi služnostna pogodba, saj gre po vsebini za povezani pogodbi, ki sta bili obe zapisani v notarski pisarni istega dne (27. 7. 2009). Z razveljavitvijo služnostne pogodbe je odpadla podlaga za vknjižbo služnostne pravice na tožničinih nepremičninah, saj so na strani toženke že 30. 4. 2012 nastopili razlogi, zaradi katerih bi bila toženka dolžna tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris služnosti. Ker se je stečajni postopek nad toženko začel 6. 1. 2015, tožničin zahtevek sam po sebi ne pomeni terjatve, ki bi neposredno vplivala na obseg stečajne mase.

10. Iz povzetih razlogov sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje navedlo odločilne razloge za sprejem izpodbijane odločitve, ki niso povsem nejasni ali v medsebojnem nasprotju, tako da je sodbo mogoče preizkusiti in očitana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.1 Ni pa se sodišče prve stopnje pravilno in popolno opredelilo do vseh toženkinih ugovorov, ki niso bili pravno nepomembni (absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo toženka v pritožbi smiselno uveljavlja), zaradi česar je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

11. Glede vpliva stečajnega postopka nad toženko na vtoževano terjatev toženka v pritožbi utemeljeno poudarja, da določila ZFPPIPP niso bila uporabljena (povsem) pravilno. Sodišče prve stopnje je očitno sledilo pravni argumentaciji tožnice, da njena pravica zahtevati izbris služnosti, ki je vpisana v njeno breme, izhaja iz njene lastninske pravice na nepremičninah, ta pravica pa z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku nad toženko ni prenehala, kajti stečajni postopek nima nobenih pravnih učinkov na stvarne pravice. To stališče po oceni pritožbenega sodišča ni najbolje argumentirano2 in zato terja dodatno razlago. Tožnica v predmetni pravdi vtožuje terjatev (kot obligacijsko pravico). Toženka se v pritožbi utemeljeno sklicuje na sodbo II Ips 212/2018 z dne 22. 11. 2018, v kateri je Vrhovno sodišče RS v 15. točki obrazložitve poudarilo, da so pravne posledice, ki nastanejo z začetkom postopka zaradi insolventnosti za obligacijske pravice, odvisne od vrste pravice. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve (glej prvi in drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Zakonsko definicijo ZFPPIPP, ki opredeljuje terjatve, je treba dopolniti tudi s tem, da pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase.3 V obravnavani zadevi tožnica od toženke glede na postavljeni tožbeni zahtevek zahteva prenehanje oziroma ukinitev in dopustitev izbrisa stvarne služnosti, kar pomeni, da je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino4 nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase.5 Končni zaključek sodišča prve stopnje, da zahtevek tožnice sam po sebi ne pomeni terjatve, ki bi neposredno vplivala na obseg stečajne mase, je torej pravilen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

12. Toženka ima tudi prav, ko v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje ob sprejemu izpodbijane odločitve ni ustrezno upoštevalo, da med pravdnima strankama ne obstoji (neposredno) pogodbeno razmerje. Spornih pogodb (to je služnostne in menjalne pogodbe, obe z dne 27. 7. 2009) namreč nista sklenili pravdni stranki, temveč njuna pravna prednika (A. d.o.o. in B. d.o.o.), pri čemer ni bilo ugotovljeno, na podlagi česa naj bi pravdni stranki nasledili njune obligacijskopravne pravice in obveznosti (primerjaj prvi in drugi odstavek 125. člena OZ). Če pravdni stranki nista univerzalna pravna naslednika pogodbenikov iz služnostne in menjalne pogodbe, ju v teh dveh pogodbah dogovorjene pravice in obveznosti ne morejo zavezovati že iz tega razloga. Služnost ne more prenehati na podlagi pravnega posla, ki ni bil sklenjen med pravdnima strankama (primerjaj 221. člen SPZ).

13. Nedvomno pa med pravdnima strankama obstoji stvarnopravno razmerje (210. in prvi odstavek 213. člena SPZ)6 in tožnica se je sklicevala na prenehanje toženkine služnostne pravice na njenih nepremičninah tudi na tej pravni podlagi (izrecno je omenjala 222. člen SPZ7 in v tej zvezi zatrjevala bistveno spremembo okoliščin od ustanovitve služnosti8), vendar pa sodišče prve stopnje ni presojalo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka (tudi) po tej plati. Ker je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen (že) na obligacijskopravni podlagi (to je zaradi direktnega učinka menjalne pogodbe na služnostno pogodbo), je ostalo dejansko stanje v predmetni zadevi ugotovljeno nepopolno (nekatera pravno odločilna dejstva so ostala neugotovljena), posledično pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vseh navedb pravdnih strank, do katerih bi moralo zavzeti stališče, ter do vseh okoliščin konkretnega primera, ki bi jih moralo upoštevati pri sprejemu izpodbijane odločitve.

14. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo (odločitev o stroških postopka v III. točki izreka je odvisna od končnega uspeha strank v pravdi) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, do ostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov pa se posledično ni opredeljevalo vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje je po oceni pritožbenega sodišča nujna, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera sámo ne more odpraviti ugotovljenih kršitev oziroma pomanjkljivosti (prvi odstavek 354. člena in prvi odstavek 355. člena ZPP). Do vseh pravno odločilnih dejstev in dokazov ter do pravnih naziranj obeh pravdnih strank se je kot prvo dolžno opredeliti sodišče prve stopnje, pri čemer sta v konkretnem primeru izostala ugotavljanje in pravna presoja celega sklopa pravno pomembnih dejstev. Če bi to presojo opravilo pritožbeno sodišče, bi poseglo v pravico strank do izjave (kot temeljno procesno pravico, preko katere se uresničujeta pravica do enakega varstva pravic in pravica do učinkovitega sodnega varstva) ter v pravico strank do pravnega sredstva (22., 23. in 25. člen Ustave (URS)). Obenem pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter da bo novo sojenje lahko lažje in hitreje potekalo pred sodiščem prve stopnje (primerjaj drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

16. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ponovno presodi utemeljenost tožbenega zahtevka po obligacijskopravni podlagi, pri čemer naj se zlasti opredeli do vrste in pravnih posledic pravnega nasledstva pravdnih strank v razmerju do pogodbenikov, ki sta sklenila sporni pogodbi (to je služnostno in menjalno pogodbo). Če bo zaključilo, da tožbeni zahtevek po obligacijskopravni podlagi ni utemeljen, naj se sodišče prve stopnje opredeli tudi glede njegove utemeljenosti po stvarnopravni podlagi (določila SPZ o prenehanju služnosti na več načinov, pri čemer naj upošteva tudi namen ustanovitve služnosti), ob tem pa naj po potrebi opravi tudi ustrezno materialno-procesno vodstvo (285. člen ZPP) in strankama omogoči dodatno opredelitev glede (ne)sklepčnosti tožbenega zahtevka ter pojasnila glede že zatrjevanih navedb in predlaganih dokazov.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanjem sodbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2020**

18. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za izdajo popravnega sklepa s sklicevanjem na določbo 328. člena ZPP in z utemeljitvijo, da v obravnavanem primeru v izreku sodbe ne gre za očitno pisno pomoto, ki bi zahtevala izdajo popravnega sklepa. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo naslednje okoliščine: tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev prenehanja služnosti, s prvo pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2019 je postavila še podredni zahtevek za ukinitev služnosti, s četrto pripravljalno vlogo z dne 12. 12. 2019 je uskladila tožbeni zahtevek z aktualnimi podatki iz zemljiške knjige (zaradi nastalih novih parcel), medtem ko se do podrednega tožbenega zahtevka iz prve pripravljalne vlogi ni opredelila, in v obrazložitvi sodbe je (enako kot v njenem izreku) omenjeno (le) prenehanje služnosti.

19. Da bi tožnica s četrto pripravljalno vlogo z dne 12. 12. 2019 spremenila tudi svoj primarni tožbeni zahtevek (tako, da je poleg njegove uskladitve z aktualnimi podatki zemljiške knjige po novem predlagala tudi ugotovitev ukinitve služnosti), iz navedene vloge ni nedvoumno razvidno. Če je tožnica menila, da je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo o napačnem zahtevku, bi morala sodbo izpodbijati s pritožbo, česar pa ni storila. Institut izdaje popravnega sklepa je namenjen saniranju očitnih pisnih pomot, ki se pripetijo sodišču, ne pa spremembi njegovih odločitev. Da za očitno pisno pomoto ni šlo, pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo.

20. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

21. Tožnica zaradi neuspeha v pritožbenem postopku v zvezi z izpodbijanjem sklepa ni upravičena do povrnitve stroškov tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Razveljavitveni sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo samo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ta kršitev bi bila podana, če bi bila obrazložitev sodbe tako pomanjkljiva ali nelogična, da preizkus njene pravilnosti in zakonitosti sploh ne bi bil mogoč. 2 Da začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika sicer drži. Glej komentar Nine Plavšak, v: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-G, založniki Pravna fakulteta, Planet GV in Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2016, poglavje 5.1 ("ZFPPIPP za nobeno vrsto stvarnih pravic ne določa (posebnega) pravila, po katerem bi začetek stečajnega postopka povzročil določeno pravno posledico za te stvarne pravice.") 3 Glej tudi sklep VSL I Cp 1010/2019 z dne 14. 11. 2019 v 8. in 9. točki obrazložitve ter sklep VSC Cpg 76/2015 v 9. točki obrazložitve. 4 Podobno kot npr. zahtevek za motenje posesti, zahtevek za izpraznitev v najem danega poslovnega prostora ali stanovanja ter zahtevek za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze. 5 Stvarna služnost na toženkinih nepremičninah ni predmet stečajne mase, ki se bo lahko prodala za poplačilo terjatev stečajnih upnikov. V primeru prodaje nepremičnin bo stvarna služnost ostala vpisana in se bo avtomatično prenesla na kupca nepremičnin, saj je (za razliko od osebne služnosti) vpisana v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin (primerjaj 3. točko prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP). Glej tudi komentar Nine Plavšak, v: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-G, založniki Pravna fakulteta, Planet GV in Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2016, poglavje 5.6.4. ("Prisilna prodaja ne učinkuje na stvarne služnosti.") 6 Tožnica je služnostna zavezanka oziroma lastnica služečih nepremičnin, medtem ko je toženka služnostna upravičenka oziroma lastnica gospodujočih nepremičnin. To med pravdnima strankama niti ni sporno. 7 Glej VI. točko druge pripravljalne vloge z dne 25. 9. 2019 in XIV. točko pete pripravljalne vloge z dne 27. 1. 2020. 8 Glej V. točko prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2019 na njeni 4. strani.