Fotografiranje stanovanja s strani javnega stanovanjskega sklada

Datum

07.07.2023

Številka

07121-1/2023/916

Kategorije

Definicija OP

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po navadni pošti prejel vaše vprašanje, ali lahko javni stanovanjski sklad pošlje fotografa, da slika stanovanje v katerem živite.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi in ZVOP-2 zgolj takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika. Če s fotografij ni možno določiti posameznika, ampak zgolj nepremičnino, ne govorimo o obdelavi osebnih podatkov.

2.Posameznik ima možnost, če bi prišlo do posega v širšo pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic, te pravice varovati preko sodišč.

Obrazložitev

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS).

V tem delu pojasnjujemo, da osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi zgolj takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno.

Kot izhaja iz vprašanja, gre najverjetneje za fotografije vašega stanovanja, ki pa ne vsebujejo navedbe naslova ali vaših osebnih podatkov, torej zelo verjetno pri tem tako sploh ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na objavljenih fotografijah ne nahajate vi, oziroma se podatki na fotografijah ne nanašajo na posameznika, temveč na objekt (nepremičnino), podatki pa imajo lahko naravo osebnega podatka zgolj in samo v primeru, če se nanašajo na posameznika.

V tem delu dodajamo, da se vaš primer lahko sicer nanaša na del širše pravice do zasebnosti, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Posameznik lahko pravno varstvo teh pravic uveljavlja pred pristojnimi sodišči.

V primeru posega v del širše pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS lahko posameznik npr. na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07, 97/07-UPB-1; OZ) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

V primeru neupravičenega slikovnega snemanja in objave fotografij, ki predstavlja občuten poseg v zasebnost posameznika, pride v poštev tudi določba 1. odstavka 138. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, s spr. in dop.; KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za navedeno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog oškodovanca.

Sklepno tako poudarjamo, da se določbe Splošne uredbe ter ZVOP-2 ne uporabljajo, če na fotografijah ni osebnih podatkov. To pa še ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Vendar pa IP v zvezi s tovrstnimi zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima pristojnosti, pač pa so v teh primerih pristojna sodišča.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka