Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodišče v pravdi za zvišanje otrokove preživnine ni ravnalo v skladu s 1. odst. 409. člena ZPP t.j., če torej otroku, ki je dopolnil 15 let (in za katerega se domneva, da razume pomen in pravne posledice svojih dejanj), ni omogočilo, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za zvišanje preživnine na 18.000,00 SIT mesečno za vsakega od otrok. Zoper to sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov (pri čemer pa obrazloži le zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava) pritožuje pooblaščenka zakonite zastopnice tožnikov in navaja, da je S.V. naštela le tiste stroške, ki se jih je spomnila. Jasno pa je, da obstajajo še drugi stroški, ki jih ni mogoče posamično našteti in ki bistveno zvišajo hišni proračun. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da znašajo v denarju ocenjene mesečne potrebe za vsakega od otrok le 38.000,00 SIT. Sodišče se ni opredelilo glede tega, da je tožencu prenehala preživninska obveznost do dveh otrok, ki sta postala polnoletna. To pomeni, da so se zaradi tega izboljšale njegove preživninske možnosti (njegova preživninska obveznost se je prepolovila). Sodišče je sprejelo toženčevo navedbo, da svoji prijateljici plačuje mesečno po 12.000,00 SIT, po drugi strani pa ni dalo ustrezne teže dejstvu, da S. V. zgolj za ogrevanje porabi 218.000,00 SIT letno. Sodišče se je tudi neutemeljeno spuščalo v okoliščine toženčevega bivanja v stanovanjski hiši. Pri tem ni ugotavljalo, zakaj toženec hiše ne uporablja. Zato ni pomembno, ali toženec hišo uporablja, saj je v resnici stanje tako, da mora tožnica skrbeti sama za celotno hišo, čeprav je njen solastnik tudi toženec. Predvsem pa bi moralo sodišče ugotavljati, kakšne dohodke bi toženec lahko ustvaril, če bi hotel delati. Po drugi strani je ugotovilo, da S.V. doma pridela zelenjavo. V enak položaj bi bilo treba zato postaviti tudi toženca. Končno sodišče ni ovrednotilo, koliko S.V. porabi za preživljanje polnoletnih otrok, ki še živita pri njej in glede katerih je tožencu prenehala preživninska obveznost. Ti izdatki so sami zase veliko višji od tistega, kar toženec prispeva svoji prijateljci za stroške stanovanja. Sodišče bi moralo upoštevati tudi delo S.V. z mladoletnima tožnikoma (kuhanje, likanje, pranje, varstvo, vzgojo itd.). Toženec namreč z otrokoma nima nobenih stikov.
Pritožba je utemeljena.
Spori o preživljanju otrok (kamor spadajo tudi spori zaradi zvišanja, znižanja ali ukinitve preživnine za otroka) so spori iz razmerij med starši in otroki, za katere je treba uporabiti postopkovne določbe 27. poglavja Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP (406. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo zato v skladu s 1. odst. 409. člena ZPP tožnikoma, ki sta že ob vložitvi tožbe dopolnila 15 let (in pri katerih se domneva, da sta sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj - prim. D. Ogrizek: Nov položaj mladostnika in otroka v sporih o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok, Pravosodni bilten, letnik XXI, št. 4, str. 42),omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravljata procesna dejanja. Ker pa je to opustilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu s 1. odst. 409. člena ZPP tožnikoma omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravljata procesna dejanja. Če pa se bo prepričalo, da nista sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, ali če ne bosta prevzela pravde, bo postopek nadaljevalo le z njuno zakonito zastopnico (3. odst. 409. člena ZPP).