Jedro

Po določbi 596. člena zakona o gospodarskih družbah, s katero so prenehale veljati določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih, ni bilo prepovedano izdajanje dovoljenj za razširitev obrtne dejavnosti. Ker so osebe, ki so bile registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti po 584. členu imele na voljo rok za uskladitev dejavnosti do 31.5.1994, ta rok pa je bil podaljšan, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni razložila, v čem je bila nezakonitost odpravljene odločbe organa prve stopnje, s čimer je kršila 209. člen ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 05.01.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 14.9.1993, s katero je bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku na razširitev obrtne dejavnosti "montaža in demontaža ter manjša popravila raznega pohištva, oken in vrat" še na dejavnost "ročna avtopralnica in avtokozmetika", ki bi jo opravljal v ločenem prostoru, ker izpolnjuje vse predpisane pogoje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se je zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pritožil A.S., solastnik spornih poslovnih prostorov, ki ima nad njimi lastniško stanovanje, ki bi ga emisije avtopralnice (para, hrup ipd) motile. Tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje izdal odločbo, to je obrtno dovoljenje z dne 14.9.1993 potem, ko za to ni imel več pravne podlage. Po 596. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) so z dnem uveljavitve tega zakona prenehale veljati določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih. ZGD, ki je že veljal ob času izdaje odločbe organa prve stopnje, bi moral organ prve stopnje upoštevati kot materialni predpis in zadevo reševati v smeri ureditve statusa samostojnega podjetnika v skladu z določbami 8. poglavja ZGD. Zato bo v ponovnem postopku organ prve stopnje moral pozvati tožnika, da svoj zahtevek dopolni in spremeni v smeri novega in spremenjenega materialnega predpisa ter se opredeli glede sedeža obrata (29. in 30. člen ZGD), nato pa naj organ prve stopnje reši zadevo sam ali pa odstopi pristojnemu organu.

Tožnik v tožbi navaja, da mu organ prve stopnje ni izdal obrtnega dovoljenja, marveč je dovolil le razširitev dejavnosti, ter se tožena stranka nepravilno sklicuje na 596. člen zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Tožniku dela težave pritožnik A.S., ki se pravda z očetom zaradi lastništva glede poslovnih prostorov, kar je razvidno iz pravdnega spisa pri bivšem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Po 584. členu ZGD osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v register in se uskladijo z določbami tega zakona do 31.maja 1994. V skladu s to določbo je bila odločba prvostopnega organa po mnenju tožnika povsem pravilna, saj ni šlo za izdajo obrtnega dovoljenja, temveč le dovoljenja za dopolnitev dejavnosti osebi, ki je po obrtnem zakonu že bila registrirana za opravljanje dejavnosti, zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 596. člena zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD, Uradni list RS štev. 30/93, 29/94, 82/94) so z dnem uveljavitve tega zakona prenehale veljati določbe obrtnega zakona (Uradni list SRS štev. 35/88, 24/89), ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih. V 584. členu ZGD pa je določeno, da osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v register in se uskladijo z določbami ZGD do 31.maja 1994. Obrtni zakon, ki je veljal v času izdaje odločbe organa prve stopnje (do uveljavitve novega obrtnega zakona, Uradni list RS štev. 50/94), je v 8. členu določal, da je po tem zakonu mogoče opravljati vse dejavnosti, ki niso prepovedane z zakonom, lahko pa samostojni obrtnik opravlja eno ali več dejavnosti, če izpolnjuje zanje predpisane pogoje sam ali eden od delavcev, ki so pri njem zaposleni. Po 3. odstavku 10. člena obrtnega zakona je samostojni obrtnik imel lahko le eno obratovalnico (en sedež obratovalnice), po 2. in 3. odstavku 11. člena pa je poslovni sedež obratovalnice v občini, kjer so poslovni prostori, v katerih se opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje. Poslovni prostori pa so lahko razmeščeni na območju več občin.

Določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo obratovalnice samostojnega obrtnika, so vsebovane v 91. in naslednjih členih zakona. V 5. odstavku 91. člena obrtnega zakona je bilo navedeno, da Zavodu SR Slovenije za statistiko s posebnim predpisom določi enotna navodila o vodenju in vpisu v register obratovalnic pri pristojnem občinskem organu ter o vodenju enotnega registra obratovalnic za Republiko Slovenijo. Zavod SR Slovenije za statistiko je zadevni pravilnik o vodenju in vzdrževanju registra obratovalnic v občini in enotnega registra obratovalnic za SR Slovenijo izdal že po prej veljavnem zakonu (Uradni list SRS, št. 14/86, 21/87 in 34/87).

Z določbo 596. člena ZGD, po kateri so z dnem uveljavitve ZGD prenehale veljati določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih ob določbi 584. člena ZGD, ni bilo prepovedano izdajanje dovoljenj za opravljanje drugih dejavnosti, za katere dovoljenje dotlej še ni bilo izdano. Določba 596. člena tudi ni mogla pomeniti prenehanja vpisovanja v register pravno pomembnih dejstev in njihovih sprememb, ki se tičejo obratovalnice, kot npr. prenehanja obratovalnice iz razlogov naštetih v 95. oziroma v 96. in 97. členu obrtnega zakona, ali za primer preselitve sedeža obratovalnice v smislu določil 92. člena obrtnega zakona. Zakon o vsebini registra obratovalnic nima določb in tudi ne določb o številu poslovnih prostorov za opravljanje dveh ali več vrst dejavnost, ki so lahko razmeščeni tudi v dveh ali več občinah, ima pa jih prej navedeni pravilnik, vendar se določba 596. člena ZGD na veljavnost podzakonskega predpisa ne nanaša. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali za uvedbo postopka o tožnikovem zahtevku ni bilo podlage, oziroma kateri materialni predpis je bil kršen, da je tožena stranka odločbo organa prve stopnje odpravila in zakaj bi organ prve stopnje glede na rok iz 584. člena ZGD moral pozvati tožnika, da svoj zahtevek dopolni in spremeni v smeri novega in spremenjenega materialnega predpisa ter se opredeli, kje bo imel sedež obratovalnice, če iz podatkov spisov ne izhaja, da bi tožeča stranka sploh imela namen spremeniti sedež obratovalnice. Po 584. členu ZGD so osebe, ki so bile registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti, imele za uskladitev dejavnosti s tem zakonom (ZGD) na voljo rok do 31.5.1994, ki je bil podaljšan. Tožena stranka ni razložila svoje odločitve, zakaj organ prve stopnje ni imel pravne podlage za izdajo odločbe o razširitvi dejavnosti in v čem je vzročna zveza med "prenehanjem veljavnosti določb obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih" in odpravo odločbe organa prve stopnje, kar pomeni, da je s tem bistveno kršila pravila postopka - 2. odstavek 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list SFRJ štev. 47/86).

Po povedanem sodišče na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker je bil o ugotovljenih okoliščinah napravljen napačen sklep. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ štev.4/77, 60/77 in Uradni list RS štev. 55/92), ki se enako kot ZUP, po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS štev. 1/91-I, smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.