Jedro

Po uveljavitvi DZ je odločanje o prenehanju in spremembi ukrepa iz 160. člena DZ, ki je bil izrečen na podlagi pravnomočne odločbe CSD, v pristojnosti sodišč.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Predlagatelj v predlogu, ki ga je vložil 1. 8. 2019, navaja, da je bila mladoletna A. A. 2. 9. 2018 vključena v Mladinski dom na podlagi odločbe Centra za socialno delo ..., Enota ... št. 000. Po namestitvi A. A. v Mladinski dom, je predlagatelj uvedel še postopek namestitve otroka v rejniško družino. Starša A. A. sta soglašata, da se A. A. namesti v rejniško družino B. B., ki je sestrična A. A. Po namestitvi v rejniško družino z dnem 1. 3. 2019, je A. A. izrazila željo, da se namestitev v Mladinski dom s koncem šolskega leta prekine, ker bi želela nadaljevati šolanje in življenje v rejniški družini. A. A. je med tednom bivala v Mladinskem domu, vikende pa je preživljala v rejniški družini. A. A. je že vpisana na Srednjo ... šolo in z dnem 1. 9. 2019 bo nadaljevala s šolanjem v M. Ker po programu Mladinskega doma v poletnih mesecih potekajo aktivnosti, predlagatelj predlaga, da se namestitev A. A. v Mladinskem domu zaključi z 31. 8. 2019. 2. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je odločanje o prenehanju ukrepa v pristojnosti CSD, zato zadeva ne spada v sodno pristojnost. Sodišče v sklepu pojasnjuje, da je bila A. A. na podlagi 121. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) z odločbo predlagatelja nameščena v Mladinski center. Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) se je začel uporabljati 15. 4. 2019. V prehodni določbi prvega odstavka 291. člena DZ je določeno, da se postopki v zadevah, v katerih so bili po predpisih, ki so veljali pred začetkom uporabe tega zakonika pristojni CSD, po tem zakonu pa je pristojno sodišče, in so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakonika, končajo pri CSD po določbah ZZZDR. Glede na ustalitev pristojnosti CSD v že začetih postopkih po ZZZDR, je po mnenju sodišča prve stopnje predlagatelj pristojen za odločanje o prenehanju ukrepa.

3. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe DZ. Postopek ukinitve ukrepa namestitve v vzgojni zavod je nov ugotovitveni postopek, v katerem je treba na novo ugotoviti vsa dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih je treba sprejeti ustrezno odločitev. Kot takšen se ne navezuje na ugotovitveni postopek, ki je bil izpeljan zaradi namestitve A. A. v zavod. Upravna odločba, s katero je bila A. A. nameščena v Mladinski dom, je postala pravnomočna 12. 10. 2018. Skladno z 294. členom DZ se za zakonske učinke pravnomočnih odločb CSD, s katerimi je bilo odločeno o ukrepih CSD na podlagi ZZZDR, uporabljajo določbe DZ o ukrepih trajnejšega značaja. Določba 294. člena DZ ni zavezujoča na način, da CSD ne bi mogel predlagati sodišču pred iztekom roka, ki je določen v odločbi, spremembe, podaljšanja ali izreka novega ukrepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvi odstavek 291. člena DZ določa, da se postopki v zadevah, v katerih so bili po predpisih, ki so veljali pred začetkom uporabe tega zakonika, pristojni CSD, po tem zakoniku pa je pristojno sodišče, in so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakonika, končajo pred CSD po določbah ZZZDR. O pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino. Iz te zakonske določbe izhaja, da je podana pristojnost odločanja CSD v zadevi, ki je po DZ prenesena na sodišča, le v primeru, če je CSD obravnaval zadevo pred začetkom uporabe DZ, s tem, da na podlagi tretjega odstavka 291. člena DZ CSD nima več pristojnosti odločanja, če je po začetku uporabe DZ odločba CSD odpravljena ali razveljavljena, ker se postopek v tem primeru nadaljuje pred pristojnim sodiščem po DZ. CSD mora v takem primeru po uradni dolžnosti odstopiti zadevo pristojnemu sodišču. Prvi odstavek 294. člena DZ pa določa, da se za zakonske učinke pravnomočnih odločb CSD, s katerimi je bilo odločeno o ukrepih CSD na podlagi določb ZZZDR, uporabljajo določbe DZ o ukrepih trajnejšega značaja. Po uveljavitvi DZ je torej odločanje o prenehanju in spremembi ukrepa iz 160. člena DZ, ki je bil izrečen na podlagi pravnomočne odločbe CSD, v pristojnosti sodišč.

6. Tudi iz komentarja Družinskega zakonika izhaja1, da prehodna določba 294. člena DZ ni zavezujoča na ta način, da CSD ne bi mogel pred iztekom roka, določenega v odločbi, ki jo je izdal, oziroma pred iztekom roka, ki je za posamezni ukrep kot najdaljši možen predpisan v DZ, predlagati sodišču spremembe, podaljšanja ali izreka novega ukrepa. Za vse ukrepe, o katerih je bilo pravnomočno odločeno na podlagi ZZZDR, pa veljajo vse določbe DZ, ki se nanašajo na spremljanje izvajanja ukrepa takoj oziroma brez predhodnega obdobja. Prehodna določba 294. člena DZ posega zgolj v časovni učinek že pravnomočnih odločb CSD, ne vpliva pa na veljavnost in uporabo preostalih določb DZ. Te veljajo in se uporabljajo v skladu s 305. členom DZ. To pomeni, da lahko tudi sodišče po uradni dolžnosti odloči o prenehanju ukrepa CSD, če so prenehali razlogi zanj, ali izreče katerikoli drug ukrep za varstvo koristi po DZ.

7. V obravnavani nepravdni zadevi je CSD pred uporabo DZ izdal pravnomočno odločbo, na podlagi katere je bila A. A. nameščena v Mladinski dom. Po začetku uporabe DZ je CSD predlagal prenehanje ukrepa. Prav ima pritožba, da je postopek ukinitve ukrepa namestitve v vzgojni zavod nov ugotovitveni postopek, v katerem je treba na novo ugotoviti vsa dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih je treba sprejeti ustrezno odločitev. Kot takšen se ne navezuje na ugotovitveni postopek, ki je bil izpeljan zaradi namestitve A. A. v zavod. Sodišče mora namreč na podlagi 160. člena DZ po uradni dolžnosti ali na predlog ugotoviti, ali so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Gre torej za nov ugotovitveni postopek, ki je po določbah DZ v pristojnosti sodišč.

8. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine obravnavanega primera in že pojasnjena materialnopravna stališča, je v zadevi podana sodna pristojnost. 9. Pritožbeno sodišče je 11. 9. 2019 prejelo od predlagateljice pritožbo, v kateri so bile odpravljene pomanjkljivosti iz pritožbe, ki jo je pritožbeno sodišče prejelo skupaj s predložitvenim poročilom sodišča prve stopnje. Na popravljeni pritožbi je lastnoročni podpis zakonite zastopnice CSD ...,2 kot predlagatelj pa je naveden CSD ... in ne njegova enota, ki nima sposobnosti nastopati kot udeleženec nepravdnega postopka.3

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (tretja točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravnem postopku (ZNP-1).

1 Glej mag. Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 901 - 902. 2 Na prvotni pritožbi je bil elektronski podpis, vendar pritožba ni bila vložena v elektronski obliki. Elektronski podpis je enakovreden lastnoročnemu podpisu le, če je vloga vložena v elektronski obliki (glej drugi odstavek 105.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena ZPP). 3 Ta dejstva mora v nepravdnem postopku upoštevati tudi sodišče prve stopnje, ki mora predlagatelja pozvati na popravo predloga.