Jedro

Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128547/2016 z dne 9. 12. 2016 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 1.052,51 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da je ugotovilo, da sta pravdni stranki 26. 9. 2015 sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju in istega dne tudi aneks k tej pogodbi (priloga A2 in A3). Na podlagi tega razmerja je tožeča stranka kot prevoznik za toženo stranko kot naročnika opravljala prevoze blage v mednarodnem prometu. Cena za prevoz je bila dogovorjena v višini 0,40 EUR za en kilometer prevoza s polnim vozilom in 0,20 EUR s praznim vozilom. Dogovorili sta se, da se prevoženi kilometri obračunavajo po Google Maps ter preverjajo pa s CVS slednjem in potnim nalogom, ki je pisan za posamezno relacijo. Prav zaradi možnosti sledenja je tožena stranka vozilo tožeče stranke opremila s CVS navigacijo. Prevoze je tožeča stranka opravljala v obdobju med 4. 10. 2015 do 18. 12. 2015 na podlagi potnih nalogov (naštetih v peti alineji 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi podatkov tožene stranke je tožeča stranka zanjo opravila 30.035 polnih kilometrov in 11.804 praznih kilometrov. Prevožene kilometre je tožeča stranka pomnožila z dogovorjeno ceno in mu prištela stroške v višini 355,08 EUR, na vse pa obračunala še DDV. Ker je od dobljenega zneska (17.771,43 EUR) odštela že plačanih 15.257,82 EUR in od tožene stranke zahteva le še razliko v višini 2.713,61 EUR, je sodišče prve stopnje, kot je pojasnilo, izdani sklep o izvršbi v celoti vzdržalo v veljavi.

**Pritožba tožene stranke**

3. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 458. člena ZPP. Primarno je predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Izpostavila je spodaj povzete trditve: a) V pogodbi in aneksu sta pravdni stranki dogovorili način obračunavanja prevoženih kilometrov tako, da se izvaja po Google Maps in preverja s CVS sledenjem. _Zato ena stranka ne more uveljavljati drugačne uresničitve svoje pravice, kot je bilo dogovorjeno._ To pravilo pa je sodišče prve stopnje kršilo. Ni namreč upoštevalo, da prevoženih kilometrov, ki jih je tožena stranka sporočala _tožeči_, le ta _ni preverjala, kar bi kot dober gospodarstvenik skladno s 6. členom OZ morala storiti._ S tem je ravnala izjemno malomarno in toženo stranko zavajala, da je svoje obveznosti izpolnila.

b) _Ni sporno, da je tožeča stranka vtoževane račune izdala na podlagi potnih nalogov, čeprav je bilo v aneksu določeno, da se obračunavajo po podatkih Google Maps._ Potni nalogi ne morejo predstavljati takšne pravne relevantnosti in natančnosti, kot jo zagotavlja program Google Maps. _Povsem možno je, da voznik v sam potni nalog vključi tudi kilometre, ki jih je prevozil v privatni sferi._ Vsled navedenega je sodišče prve stopnje kršilo 3. člen Obligacijskega zakonika, povsem prezrlo pa je tudi določila pogodbe in aneksa.

c) Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadosti argumentirano prerekala števila prevoženih kilometrov. Ves čas, od samega začetka je namreč _zavračala sporne račune in navajala, da so isti potni nalogi obračunani na dveh ali celo več računih._ Zato ne more biti sporno, da je s tem zavračala tudi število prevoženih kilometrov.

d) Nesporni računi so bili izdani na podlagi podatkov, pridobljenih iz Google Maps, sporni pa na podlagi potnih nalogov, ki lahko vsebujejo tudi opravljene prevoze v privatni sferi. Ker je _s tem, ko je tožena stranka zavračala račune, zavračala tudi število prevoženih kilometrov,_ je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev, saj se sploh ni opredelilo do ugovorov v zvezi z obračunanimi postavkami v spornih računih kot tudi ne glede ugovorov v zvezi z izdanimi dobropisi.

e) Toženi stranki ni znano, na kakšni podlagi je tožeča stranka izdala dobropise.

f) Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 399. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedenca finančne stroke. Ta bi pregledal sporne račune in presodil, ali je bila opravljena storitev obračunana pravilno in v skladu s pogodbo ter aneksom.

g) Posledično se je tožena stranka pritožila tudi proti odločitvi o stroških pravdnega postopka.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba proti 1. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično pa ni utemeljena niti pritožba zoper stroškovno odločitev iz 2. točke izreka.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

6. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbi zoper sodbo pa je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku pa odločitve, ki jo izda sodišče prve stopnje v takem postopku, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

_Odgovor pritožbenega sodišča na pritožbene navedbe_

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožeča stranka za toženo stranko zavezala opravljati prevoze v mednarodnem prometu. Tožena pa se je zavezala, da ji bo te prevoze na podlagi lastnih podatkov o številu polnih oziroma praznih prevoženih kilometrih, do katerih je imela dostop na podlagi CVS navigacije, montirane na vozilu tožeče stranke, plačala. Upoštevajoč citirano določilo petega odstavka 458. člena ZPP je pritožbeno sodišče na odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (te so povzete v 2. točki obrazložitve te sodbe) vezano. V zvezi s tem ugotavlja, da tožena stranka niti med postopkom pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni trdila, da je tožeči stranki plačala prav vse prevožene kilometre, torej tudi tiste, katerih plačilo tožeča stranka vtožuje v tej pravdi. Zato je nejasen pritožbeni očitek, da ena stranka ne more uveljavljati drugačne uresničitve svoje pravice, kot je bilo dogovorjeno. Kakšen cilj zasleduje z očitkom, da je tožeča stranka ravnala izjemno malomarno in v nasprotju s 6. členom OZ, ker ni preverjala števila prevoženih kilometrov, s čimer da je toženo stranko zavajala, da je svoje obveznosti izpolnila, pa ni pojasnila. Glede na navedeno sta oba očitka neutemeljena.

8. Iz vtoževanih računov je razvidno, da jih je tožeča stranka izdala, kot je v njih navedeno, za prevoze na relaciji Slovenija - Evropa. Pritožnica navaja, da ni sporno, da jih je bila tožeča stranka izdala na podlagi potnih nalogov. Ker pa je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje večkrat navedla, da je ona tožeči stranki posredovala podatke o številu prevoženih kilometrov, tudi ni jasno, kaj želi doseči s pritožbeno navedbo, da potni nalogi ne predstavljajo takšne pravne relevantnosti in natančnosti kot jo zagotavlja program Google Maps. Na pritožbeno navedbo, da je povsem možno je, da voznik sam v potni nalog vključi tudi kilometre, ki jih je prevozil v privatni sferi, pa pritožbeno sodišče ne odgovarja. Ta navedba namreč predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Pritožbena navedba, da zavračanje računov pomeni zavračanje števila prevoženih kilometrov, pa je do te mere abstraktna, da pritožbeno sodišče nanjo ne more konkretno odgovoriti. Isto velja za pritožbeno navedbo, da je tožena stranka ves čas, od samega začetka je zavračala sporne račune in navajala, da so isti potni nalogi obračunani na dveh ali celo več računih.

10. Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedenca finančne stroke. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je ta predlog zavrnilo zato, ker predloga za zaslišanje izvedenca finančne stroke tožeča stranka ni v zadostni meri konkretizirala. V zvezi s tem dokaznim predlogom je namreč v ugovoru le abstraktno navedla, da je toženi stranki vse storitve plačala takoj po izdaji računov, kar da izhaja tudi iz poslovnih knjig.

12. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob urednem preizskusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350.člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona.