Jedro

Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper prvo toženo stranko A. d.o.o..

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je bila družba A. d.o.o., na podlagi pravnomočnega sklepa Srg 1, izbrisana iz sodnega registra dne 17.2.2011. N.P., sicer drugo tožena stranka, je bil edini družbenik in direktor izbrisane družbe in kot tak, na podlagi šestega do devetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki je veljal v času izbrisa družbe iz sodnega registra, odgovarja kot aktivni družbenik za obveznosti izbrisane družbe. Tožena stranka meni, da je že z vložitvijo tožbe zoper N.P. izpolnila pogoj po tožbi zoper družbenika in ni potrebno vlagati tožbe zoper njega. Očitno je ostalo prezrto, da je bil predmetni postopek prekinjen s sklepom z dne 23.2.2009. Stranke tako niti niso mogle podajati vlog (predlagati nadaljevanja postopka zoper družbenika) oz. jim ni bilo treba, saj jim zaradi prekinitve postopka roki ne morejo teči v škodo.

Pritožba ni utemeljena.

Za pritožbo ni sporno, da je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra dne 17.2.2011. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pravna oseba, ki je prenehala obstajati (glej 441. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP, ki je veljal v času izbrisa prvo tožene stranke, je dopuščal možnost nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, vendar pa je deseti odstavek istega člena predpisoval enoletni prekluzivni rok za uveljavitev takega zahtevka, ki začne teči od objave izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Za pritožbo tudi ni sporno, da je tožeča stranka podala predlog za nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika izbrisane družbe z vlogo z dne 5.11.2013. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je bil predlog za nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika vložen prepozno. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP ni tekel od 9.12.2011 do 18.5.2012, saj je Ustavno sodišče s sklepom U-I-307/11 z dne 1.12.2011 (ki je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 100/2011 z dne 9.12.2011) do sprejema končne odločitve (odločba U-I-307/2011 z dne 12.4.2012; ki je bila objavljena v Ur.l. RS št. 36/2012 z dne 18.5.2012) zadržalo izvrševanje 2. do 4. odstavka 1. člena in 2. do 17. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD).

Pritožba sicer pravilno opozori, kot je to tudi razvidno iz spisovnih podatkov, da je bil postopek prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva (glej prvi odstavek 207. člena ZPP). Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel. Sicer je tožeča stranka res vložila tožbo tudi zoper N.P. (ki naj bi bil edini družbenik in direktor izbrisane družbe), vendar pa slednji ni tožen kot pravni naslednik družbe A. d.o.o., ampak kot solidarno odgovoren za obveznosti prvo tožene stranke. Pritožba tudi ne more uspeti z navedbo, da zaradi prekinitve postopka niti ni mogla podajati vlog. Namreč med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki (prim. V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ur. list RS in GV založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 309, 313). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo zoper družbo A. d.o.o. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. in prvi odstavek 366. člena ZPP).