Jedro

Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek zavarovanja, dovoljen s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Z 66/2013 z dne 24. 9. 2013, ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja po navedenem sklepu.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagal, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, smiselno pa v nadaljnji postopek oziroma da prekine postopek in pred ustavnim sodiščem sproži postopek ustavnosodne presoje določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal primarno zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ali zavrnitev pritožbe ko neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni sledilo predlogu dolžnika za zavrženje upnikove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Dolžnik sicer navaja, da je bil pravdni postopek, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr. št. II Pg 5278/2013 prav zaradi terjatve, ki je predmet zavarovanja po predhodni odredbi v tem postopku, zaključen z izdajo sklepa z dne 14. 1. 2014 o zavrženju tožbe in razveljavitvijo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 140776/2013, vendar dolžnik ne navaja, da je ta sklep postal pravnomočen, pritožbeno sodišče pa je tudi po poizvedbah pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ugotovilo, da sklep o zavrženju še ni pravnomočen, saj je bila vložena pritožba. Pritožniku zato ni mogoče odreči pravnega interesa za predmetno pritožbo.

6. Prvostopenjsko sodišče je po tem, ko je ugotovilo, da je bil zoper dolžnika dne 9. 1. 2014 začet stečajni postopek, svojo odločitev oprlo na 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

7. Pritožnik neutemeljeno meni, da je določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP protiustavna, ker neutemeljeno retroaktivno posega v njegovo pridobljeno ločitveno pravico in je tudi v nasprotju z 279. in 280. členom ZFPPIPP ter 1. do 3. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Pritožnik meni, da je z izdano predhodno odredbo pridobil ločitveno pravico.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je treba pri pojmovanju pridobitve ločitvene pravice s predhodno odredbo izhajati iz same narave predhodne odredbe in na njeni podlagi pridobljene ločitvene pravice. Ta ni nepogojna, saj se izda na podlagi odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva (prvi odstavek 257. člena ZIS) in tudi ne pravnomočna (3. točka prvega odstavka 264. člena ZIS, tako tudi sklep Vrhovnega sodišča II Ips 14/2010). To pa pomeni, da mora upnik upravičiti izdano predhodno odredbo prvenstveno tako, da izposluje pravnomočno odločbo sodišča, s katero je ugotovljen obstoj denarne terjatve. V primeru, da tega pogoja ne izpolni, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja (primerjaj 3. točko prvega odstavka 264. člena ZIZ). Ločitvena (zastavna) pravica, pridobljena s predhodno odredbo, torej obstaja pod pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba. Ker skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, ta pa na podlagi izvršilnega naslova v obravnavanem primeru pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom še ni bil izdan, saj odločba sodišča, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, niti pravnomočna še ni postala, je nastala situacija, ko pogoj za dovolitev izvršbe do začetka stečajnega postopka ni izpolnjen, s tem pa je uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica, zato je z začetkom stečajnega postopka prenehala.

9. Izhajajoč iz zgoraj povzetih določb ZIZ in ZFPPIPP se izkaže, da je začetek stečajnega postopka tisti časovni mejnik, do katerega morajo biti v zvezi z izdano predhodno odredbo in na njeni podlagi pridobljeno zastavno pravico pogoji za izvršbo izpolnjeni. Če niso, z dnem začetka stečajnega postopka nastopi razvezni pogoj, pod katerim je bila na podlagi predhodne odredbe pridobljena zastavna pravica. Tako določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah. V povezavi s tretjim odstavkom 132. člena ZFPPIPP je zato treba presojati tudi določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, po kateri začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico in sicer, da določilo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP velja le za do začetka stečajnega postopka nepogojno pridobljene ločitvene pravice, torej tiste, katerih nastanek in veljavnost ni odvisna od pogoja. Kot nepogojno pa je v postopku zavarovanja mogoče po ZIZ pridobiti ločitveno pravico le v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini (243. člen in 244. člen ZIZ) in v postopku zavarovanja z zastavno pravico na premičnini (247. in 248. člen ZIZ). Pogoji za tako zavarovanje so namreč v ZIZ strožji od pogojev za izdajo predhodne odredbe. Upnik mora že razpolagati z izvršilnim naslovom (pri predhodni odredbi pa ne), pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini pa upnik pridobi zastavno pravico za vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica (prvi in drugi odstavek 244. člena ZIZ) v zemljiški knjigi, pri zavarovanju z zastavno pravico na premičnini pa pridobi zastavno pravico z rubežem, v primerih, ko se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena ZIZ pa z vpisom rubeža v tem registru (prvi odstavek 248. člena ZIZ). Če je torej upnik pridobil zastavno pravico v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali premičnini s skladno z zgoraj navedenimi določili ZIZ do začetka stečajnega postopka, je do začetka stečajnega postopka s tem pridobil nepogojno ločitveno pravico. Če vknjižba zastavne pravice v zemljiško knjigo ali rubež premičnin še ni opravljen, pa se tudi po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopke takega zavarovanja ustavi. Kot je bilo zgoraj že obrazloženo, pa s predhodno odredbo upnik še ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj mora izdano predhodno odredbo upravičiti s pridobitvijo izvršilnega naslova (pravnomočne in izvršljive sodne odločbe – 3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 264. člena ZIZ). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je položaj upnikov glede pridobitve ločitvene pravice ne glede na to, s kakšnim načinom in sredstvi zavarovanja je bila pridobljena zastavna pravica, z dnevom začetka stečajnega postopka enak. Glede na zgoraj obrazloženo se pokaže, da je pri prisoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper dolžnika na ločitvene pravice treba razlikovati med pogojno in nepogojno pridobljenimi ločitvenimi pravicami. Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP zato ni le pojasnjevalne, pač pa tudi inštrukcijske narave, saj pove, kakšne posledice ima začetek stečajnega postopka na pogojno (s predhodno odredbo) pridobljeno ločitveno pravico, za katero je gotovo, da je do začetka stečajnega postopka upnik ne more upravičiti. Ta določba pa ni v nasprotju niti z 279. členom niti z 280. členom ZFPPIPP, niti ne posega retroaktivno v s predhodno odredbo (pogojno) pridobljeno ločitveno pravico. Tako se izkaže kot neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 239. člen ZIZ o smiselni uporabi določb ZIZ glede nastanka zastavne pravice pri posameznem izvršilnem sredstvu. Ker meni, da določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ne posega retroaktivno v pridobljene pravice upnika, pritožbeno sodišče tudi ni sledilo predlogu pritožnika za prekinitev postopka in sprožitev ustavnosodne presoje navedenega določila ZFPPIPP.

10. Pritožnik je sicer v pritožbi uveljavljal tudi bistvene postopkovne kršitve po 8. točki, 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jih ni konkretiziral, zato nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka.

11. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) po tem, ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Z odgovorom na pritožbo dolžnik ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato njegovi stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih je dolžan nositi sam (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ).