Jedro

Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.

Izrek

Pritožbi N. in I. C. se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

B. C. sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju po pokojnem J. C., ki je umrl 16.10.2006, ugotovilo da spadajo v njegovo zapuščino: nepremičnina vpisana v vl. št. ... k.o. T. d., kjer sta vpisani parceli ... in ..., nepremičnina v vl. št. ... k.o. T. d., v katerem je vpisana parcela št. ..., osebni avtomobil, priklopno vozilo znamke T., kolo z motorjem T. ..., priklopno vozilo lastne izdelave, denarna sredstva na seniorskem računu in denarna sredstva na hranilni knjigi pri PBS. Vrednost čiste zapuščine je ocenilo na 4.500 EUR. Sodišče je razglasilo za oporočne dediče zapustnikovega sina N. C. in kot nujnega dediča zapustnikovega sina B. C., za dedinjo po zakonu pa zapustnikovo vdovo I. C. Tako je odredilo, da se pri nepremičninah vpiše do 7/8 lastninska pravica na C. N., do 1/8 pa na C. B. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila N. C. in I. C. V laični pritožbi navajata, da se ne strinjata, da je nujni dedič podedoval 1/8 vrednosti čiste zapuščine in ne dovolita, da bi se v zemljiško knjigo vknjižila lastninska pravica na ime B. C. Pripravljena sta nujni delež takoj, oziroma v najkrajšem možnem času, izplačati dediču v gotovini.

Pritožba je bila posredovana nujnemu dediču, ki je vložil odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da prva dedinja nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj sklep ne posega v njene pravice, pritožba drugega dediča pa ni utemeljena, saj lahko nujni dedič uveljavlja svoj nujni delež v skladu z določbami Zakona o dedovanju kot idealni solastni del nepremičnin. Zato predlaga, da sodišče pritožbo zavrne in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je obravnavalo obe pritožbi, tudi pritožbo I. C., saj je, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, dedinja. Dedičem pa pripada pravica vložiti pravna sredstva proti vsem odločitvam zapuščinskega sodišča, to je tako proti meritornim kot tudi procesnim. Dediči so univerzalni nasledniki zapustnika, kot takšni pa so zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka ter za rezultat zapuščinske obravnave, v kateri se urejajo vsa dedno pravna razmerja. Le drugim udeležencem, oziroma upravičencem zapuščinskega postopka, je priznana pravica do pravnih sredstev samo proti tistim meritornim odločbam, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Ti imajo pri izpodbijanju procesnih odločitev pravico do vložitve pravnega sredstva samo proti tistim, ki vplivajo na uresničevanje njihovih pravic. Zato trditve v odgovoru na pritožbo, da dedinja I. C. nima interesa na vložitev pritožbe ker ni poseženo v njene interese, zato bi bilo potrebno njeno pritožbo zavreči, niso utemeljene.

Navajanja obeh pritožnikov, da ne dopustita, da se nujni delež nujnemu dediču določi v naravi, niso upravičena. Dedovanje nujnega dediča se šteje za dedovanje na podlagi zakona. Po 26. čl. Zakona o dedovanju (ZD) imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, ta del zapuščine pa je nujni delež. 27. čl. pa izrecno določa, da je pravica do nujnega deleža dedna pravica in da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. Pritožnika ne navajata, da bi oporočitelj določil, da se nujni delež izplača v denarju, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari, oziroma delež na nepremičnini v naravi. Gre za kogentno določbo dednega prava, zato ostali dediči nimajo možnosti vplivati na to določbo in ne morejo zahtevati, da se nujni delež izplača v denarju. Iz tega razloga pritožbi nista utemeljeni in ju je bilo potrebno zavrniti.

Odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.