Jedro

Predmet pravde na podlagi 5. odstavka. 168. člena ZIZ je pridobitev ustrezne listine, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik nepremičnine, oziroma z drugimi besedami izpolnitev obveznosti strank pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. To pa je obligacijskopravni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v P. odločilo, da ni stvarno pristojno v zadevi, ker gre za spor med dvema gospodarskima družbama.

Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila in v pritožbi navajala, da sta pravdni stranki sicer res gospodarski družbi, vendar svoj zahtevek temelji na določbi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in gre torej za spor o stvarni pravici na nepremičnini, zato je podan primer iz drugega odstavka 481. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem veljajo splošna pravila o pristojnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Namen tožbenega zahtevka, ki je predmet te pravde, je doseči, da se bo dolžnik vpisal kot lastnik nepremičnine, na kateri bo potem mogoče voditi izvršbo. Vsebina zahtevka je torej pravno razmerje med dolžnikom in v zemljiško knjigo vpisanim lastnikom nepremičnine. Za tako tožbo upnik, ki ni stranka tega razmerja, ne bi imel pravnega interesa, če ne bi bilo določbe 5. odstavka 168. člena ZIZ, po kateri lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Pravni temelj, na podlagi katerega naj bi po tožbenih navedbah dolžnik pridobil lastninsko pravico, je pravni posel. S pravnim poslom pa se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ, enak 33. člen prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Povedano pomeni, da dolžnik še ni lastnik nepremičnine. Predmet pravde na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je zato pridobitev ustrezne listine, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik nepremičnine, oziroma z drugimi besedami izpolnitev obveznosti strank pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. To pa je obligacijskopravni zahtevek. Po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo med ostalim pravila o gospodarskih sporih, kadar je vsaka od strank gospodarska družba. Izjema pa je v drugem odstavku istega člena določena za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in za spore zaradi motenja posesti. Ker na podlagi povedanega v tej pravdi ne gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, ampak za obligacijsko pravni spor, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti strank osnovnega pravnega razmerja, velja določba 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP. Po določbi 7. točke 2. odstavka 32. člena ZPP so za gospodarske spore stvarno pristojna okrožna sodišča. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).