Jedro

S tem, ko pritožbeno sodišče ni navedlo prav nobenih razlogov o pritožbenih navedbah, je kršilo pritožnikovo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) oziroma drugi odstavek 167. člena ZP-1 , po katerem mora višje sodišče v obrazložitvi odločbe oceniti navedbe pritožbe. Podana je torej kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba Višjega sodišča v Mariboru se razveljavi: - v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse v višini 50 €, in

- v II. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne pritožbenemu sodišču v ponovno sojenje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo PR 317/2013 z dne 15. 1. 2014 storilca U. M. pod točko I.1. izreka spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (ZVoz) ter pod točko I.2. izreka prekrška po 4. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Za prvi prekršek mu je določilo globo 500 € in stransko sankcijo odvzema osebnega avtomobila Ford Fiesta z reg. št. ..., za drugi prekršek pa globo 1.200 €, nakar mu je izreklo enotno sankcijo, in sicer globo v višini 1.700 € in stransko sankcijo odvzema navedenega osebnega avtomobila. Zoper sodbo je vložil pritožbo lastnik odvzetega avtomobila M. L. Višje sodišče v Mariboru je ob reševanju te pritožbe sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo v točki I.2. izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v odločitvi o enotni sankciji in stroških postopka pa je sodbo spremenilo tako, da se enotna sankcija ne izreče ter da je kršitelj dolžan plačati le sodno takso v višini 50 €. V odločitvi o odgovornosti kršitelja in sankciji za prekršek pod I.1. točko izreka je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo poseglo v del sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prekršek pod točko I.2. izreka in ki ni v nobeni povezavi s pritožnikom oziroma stransko sankcijo odvzema avtomobila, medtem ko se do navedb pritožnika, ki se nanašajo na prekršek pod točko I.1. izreka, sploh ni opredelilo niti ni o pritožbi odločilo. S tem je po oceni vlagatelja pritožbeno sodišče kršilo drugi odstavek 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 135. člena ZP-1 ter temeljna jamstva poštenega postopka iz 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da so razlogi sodbe, ki se nanašajo na subjektivne znake prekrška iz I.2. točke izreka, nerazumljivi, zato je sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o krivdi in sankciji za ta prekršek razveljavilo. O pritožbenih navedbah pritožnika (lastnika odvzetega osebnega avtomobila), ki se nanašajo na izrek stranske sankcije odvzema predmetov, ki je bila izrečena za prekršek pod I.1. točko izreka, pa se pritožbeno sodišče ni opredelilo. V tem delu je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, ne da bi odgovorilo na navedbe pritožnika. Pritožbeno sodišče je očitno spregledalo, da je bila stranska sankcija odvzema predmetov izrečena za prekršek pod I.1. točko izreka in ne za prekršek pod I.2. točko izreka.

5. S tem, ko pritožbeno sodišče ni navedlo prav nobenih razlogov o pritožbenih navedbah, je kršilo pritožnikovo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) oziroma drugi odstavek 167. člena ZP-1 , po katerem mora višje sodišče v obrazložitvi odločbe oceniti navedbe pritožbe. Podana je torej kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. C.

6. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče razveljavilo II. točko izreka sodbe pritožbenega sodišča (tj. odločbo o potrditvi prvostopne sodbe glede prekrška pod I.1. točko izreka). Posledično je bilo potrebno razveljaviti tudi

I. točko izreka sodbe pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse za ta prekršek. V ponovljenem postopku bo moralo pritožbeno sodišče odločiti o pritožbi lastnika odvzetega predmeta in se opredeliti do njegovih pritožbenih navedb.