Jedro

S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.

Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.

Izrek

I. Pritožba prve dolžnice (upnice po nasprotni izvršbi) zoper 2. točko izreka sklepa z dne 30. 1. 2014 (red. št. 45 spisa) se zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožba prve dolžnice zoper sklep z dne 30. 1. 2014 (red. št. 44 spisa) se zavrže. III. Pritožba prve dolžnice zoper sklep z dne 30. 1. 2014 (red. št. 46 spisa) se zavrne in sklep potrdi.

IV. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Glede pritožbe zoper sklep z dne 30. 1. 2014 (red. št. 45 spisa):

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za nasprotno izvršbo delno ugodilo in dolžniku po nasprotni izvršbi (upniku) naložilo, da v petnajstih dneh vrne upniku po nasprotni izvršbi (prvi dolžnici) znesek 1.464,38 EUR (1. točka izreka). Predlog za nasprotno izvršbo je zavrnilo v delu, v katerem je upnik po nasprotni izvršbi zahteval zakonske zamudne obresti od zneska 1.464,38 EUR od 10. 2. 2012 dalje do plačila (2. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik po nasprotni izvršbi sam nosi svoje stroške postopka o predlogu za nasprotno izvršbo (3. točka izreka) in da je dolžnik po nasprotni izvršbi dolžan upniku po nasprotni izvršbi povrniti stroške postopka o predlogu za nasprotno izvršbo v znesku 45,54 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje (4. točka izreka), predlog upnika po nasprotni izvršbi za povrnitev višjih stroškov postopka o predlogu za nasprotno izvršbo od 45,54 EUR pa je zavrnilo (5. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prva dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) ter izpodbija njegovo 2. točko izreka. Trdi, da ima v postopku nasprotne izvršbe možnost poleg glavnice zahtevati tudi zakonske zamudne obresti, pri čemer se sklicuje na določilo 193. člena Obligacijskega zakonika, ter da je treba pri tem 67. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju tolmačiti širše. Izpostavlja načeli racionalnosti in ekonomičnosti izvršilnega postopka, ter stališče Višjega sodišča v Celju v odločbi II Ip 459/2010. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in 2. točko izpodbijanega sklepa spremeni tako, da upnici po nasprotni izvršbi prisodi tudi zakonske zamudne obresti od zneska 1.464,38 EUR od 10. 2. 2012 dalje do plačila, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naloži stroške v plačilo dolžniku po nasprotni izvršbi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem delu utemeljilo z obrazložitvijo, da lahko skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ dolžnik, ko je izvršba že opravljena, zahteva, da mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, v obravnavanem primeru pa zakonskih zamudnih obresti upnik (dolžnik po nasprotni izvršbi) ni dobil, zato jih prva dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tudi ne more zahtevati.

7. Tako odločitev sodišča prve stopnje kot razlogi zanjo so pravilni. Besedilo določbe prvega odstavka 67. člena ZIZ je jasno in tudi po presoji višjega sodišča ne omogoča interpretacije, da je s predlogom za nasprotno izvršbo mogoče zahtevati nekaj, česar dolžnik po nasprotni izvršbi v izvršbi ni dobil. Glede na navedeno tudi zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, v postopku nasprotne izvršbe ni mogoče zahtevati, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.

8. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem prve dolžnice (upnice po nasprotni izvršbi) na odločbo Višjega sodišča v Celju višje sodišče pri tem še pripominja, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, ena odločba pa obenem tudi ne vodi do zaključka, da gre pri sprejemanju takih odločitve za ustaljeno sodno prakso. Ravno nasprotno, višje sodišče ugotavlja, da iz številnih odločb višjih sodišč v primerljivih zadevah izhaja enaka odločitev kot iz predmetnega sklepa (na primer sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 801/2010 z dne 5. 5. 2010, II Cpg 663/2001 z dne 12. 9. 2001 in III Cp 42/2001 z dne 28. 2. 2001).

9. Glede na navedeno pritožba prve dolžnice (upnice po nasprotni izvršbi) ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Prva dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) s pritožbo ni uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ). Enako velja za upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi), saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 30. 1. 2014 (red. št. 44 spisa):

11. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da bo o zahtevku in stroških izvršilnega postopka sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

12. Zoper sklep vlaga pritožbo prva dolžnica, ki se z odločitvijo ne strinja, višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi, ter priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede na naravo odločitve višje sodišče pritožbenih navedb ne povzema.

13. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

14. Pritožba ni dovoljena.

15. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o zadevi odločalo že drugič. S sklepom z dne 29. 12. 2011 je namreč sodišče prve stopnje na ugovor prve dolžnice zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 8. 4. 2011 slednjega razveljavilo v delu, v katerem se nanaša na prvo dolžnico (takrat nepravilno označeno kot Ministrstvo za obrambo), in sicer v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja (1. točka izreka), ter nadalje sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka). Na pritožbo prve dolžnice je bila 2. točka izreka tega sklepa razveljavljena in zadeva v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje (sklep višjega sodišča II Ip 1681/2012 z dne 26. 9. 2012), kar je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom.

16. Izpodbijani sklep temelji na določbi 62. člena ZIZ, po kateri postopa sodišče v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče pa ugotovi, da je ugovor obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Takšna odločitev o ugovoru pomeni ugoditev ugovoru, saj določbi 61. in 62. člena ZIZ predpisujeta možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri tem pa odločitve o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za izvršbo ne omogočata (1). Iz navedenega sledi, da prva dolžnica kot pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj v tej fazi postopka (torej v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine) v tem delu ugodnejše odločitve ne more doseči. Višje sodišče je zato njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

17. Odločitev o pritožbenih stroških prve dolžnice je vsebovana v odločitvi o zavrženju njegove pritožbe. Upnikov odgovor na pritožbo pa ni v ničemer doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ), zato je višje sodišče sklenilo, da upnik te svoje stroške krije sam.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 30. 1. 2014 (red. št. 46 spisa):

18. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog prve dolžnice z dne 15. 10. 2012 za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.

19. Zoper sklep vlaga prva dolžnica pritožbo, ter predlaga njegovo spremembo tako, da se ji prizna povračilo stroškov po njenem predlogu, vključno s stroški obeh pritožb ter se jih naloži v plačilo upniku v roku osem dni od izdaje sklepa v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila. Uvodoma ugotavlja, da predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z datumom 15. 10. 2012 sploh ni vložila, in je očitno prišlo do strojepisne napake, ki bi jo moralo sodišče popraviti s sklepom o popravi pomote. Meni pa, da je izpodbijani sklep nepravilen tudi iz vsebinskih razlogov. Nasprotuje odločitvi sodišča o tem, da bo o zahtevku in izvršilnih stroških odločeno v pravdi, saj je upnik svoj predlog umaknil, zato pravdno sodišče o njem ne more več odločati, zgolj izvršilni stroški pa ne morejo biti predmet pravdnega postopka, saj je temeljno načelo, da se o stroških postopka odloča v postopku, o katerem so nastali. Prva dolžnica zato meni, da bi moralo sodišče zavrniti zahtevek upnika po povračilu izvršilnih stroškov, nasprotno bi moralo prvi dolžnici povrniti ne le stroške ugovornega postopka, pač pa tudi stroške pritožbenega postopka, glede na uspeh v postopku, saj je izvršilni postopek zaradi umika predloga v celoti ustavljen in je prva dolžnica v celoti uspela. Priglaša stroške pritožbe.

20. Glede upnikove navedbe v odgovoru na pritožbo, da mu sklep ni bil vročen in se o njem ne more izjasniti višje sodišče pojasnjuje, da skladno z drugim odstavkom 330. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vročitev izpodbijanega sklepa upniku ni bila potrebna. ZIZ odgovora na pritožbo v primerih, kot je obravnavani, prav tako ne predvideva, v konkretnem primeru pa je bila pritožba prve dolžnice upniku vročena v odgovor zato, ker je dolžnica v skupni pritožbi (eni vlogi) izpodbijala tako sklep na red. št. 44 kot predmetni sklep, skladno s četrtim odstavkom 9. člena ZIZ pa se pritožba zoper sklep o ugovoru na podlagi verodostojne listine (sklep na red. št. 44 spisa) vroča nasprotni stranki v odgovor.

21. Pritožba ni utemeljena.

22. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

23. Višje sodišče uvodoma pritrjuje pritožbenemu opozorilu, da je v izreku sklepa prišlo do očitne pisne pomote pri navedbi datuma vložitve predloga za izdajo dopolnilnega sklepa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu z dne 2. 9. 2013, navedeno pa potrjujejo tudi podatki v spisu, iz katerih je razvidno, da je prva dolžnica predlog z dne 30. 8. 2013 vložila 2. 9. 2013. Izpodbijani sklep je zato po presoji višjega sodišča kljub navedeni očitni pisni pomoti, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), mogoče preizkusiti.

24. Skladno z določbami prvega odstavka 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko stranka v 15 dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj se sklep dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v zvezi s sklepom z dne 23. 8. 2013 (s katerim je sodišče prve stopnje po razveljavitvi sklepa z dne 14. 11. 2011 ponovno odločilo o stroških predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti) zavrnilo, saj je z njim prva dolžnica predlagala, da sodišče ponovno odloči tudi o razveljavljeni 2. točki izreka sklepa z dne 29. 12. 2011, kar pa predstavlja povsem ločeno pravno vprašanje.

25. Prva dolžnica v pritožbi te odločitve niti ne izpodbija, temveč vsebinsko nasprotuje odločitvi iz sklepa z dne 30. 1. 2014 (red. št. 44 spisa). Navedene pritožbene navedbe na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ne morejo vplivati, višje sodišče pa obenem tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

26. Prva dolžnica s pritožbo ni uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Primerjaj, Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 12/2008 z dne 10. 12. 2009.