Jedro

Ker je denarna renta oblika reparacije škode, je oškodovanec do nje upravičen le, če trpi škodo. Ker tožena stranka prejema iz naslova pokojnine ter varstvenega dodatka višje prejemke, kot bi znašal njen osebni dohodek, ne trpi nobene škode in zato tudi ni upravičena do denarne rente.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "Renta, ki jo je v korist tožene stranke M.D. in v breme tožeče stranke S. določilo Temeljno sodišče v Kopru, enota v Piranu s sodbo na podlagi pripoznave opr. št. P 160/94 z dne 26.4.1994 v znesku 4.000,00 SIT mesečno od 7.4.1994, se s 1.1.2000 ukine." Toženka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 68.297,50 SIT in pritožbene stroške v znesku 35.400,00 SIT, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da naj se renta, ki jo je dolžna plačevati toženki v mesečnem znesku 4.000,00 SIT od 26.4.1994 s 1.1.2000 ukine. Ugotovilo je, da je toženkina pokojnina v obračunskem obdobju od 1.1.2000 do 30.9.2001 znašala 230.588,42 SIT manj kot bi znašal v istem obdobju njen osebni dohodek. Sodišče je sicer ugotovilo, da je toženka v tem času prejemala tudi varstveni dodatek, vendar po mnenju prvostopenjskega sodišča tega ni mogoče šteti kot stalen vir prejemkov, zato se ne všteva v tožničine dohodke in ne vpliva na pravico do rente. Proti tej sodbi je vložila tožeča stranka pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je ugotovilo, da toženkina pokojnina ne dosega zneskov, ki bi jih prejemala v primeru, če bi bila redno zaposlena pri L. d.d. kot pred nastopom škodnega dogodka. Zato je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišče namreč pri izračunu višine pokojnine, ki jo je prejemala toženka v času od 1.1.2000 do vključno septembra 2001, ni vštelo varstvenega dodatka, ker ga po mnenju prvostopenjskega sodišča ni mogoče šteti kot stalen vir prejemkov. Ta zaključek pa nima podlage v predpisih s področja socialnega zavarovanja, konkretno Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Varstveni dodatek se ob določenih pogojih prizna in izplačuje upokojencu, katerega pokojnina ne presega predpisane višine. Gre torej za stalen vir prejemkov, ki ga je treba upoštevati pri prihodkih in če se ta upošteva, se pokaže, da toženka ni prikrajšana. Tožeča stranka zato predlaga spremembo sodbe. Pritožba je utemeljena. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Pravilno je ugotovilo, da je toženka od 1.1.2000 do 30.9.2001 prejela pokojnino v skupnem znesku 1.063.120,00 SIT, po poročilu L. d.d. pa bi v istem času prejela osebni dohodek v skupnem znesku 1.293.708,60 SIT. Ti podatki kažejo, da je toženka dejansko v istem obdobju prejela za 230.588,42 SIT manj pokojnine. Vendar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je toženka v tem obdobju prejela varstveni dodatek. Iz poročila ZPIZ Slovenije je razvidno, da je v istem obdobju prejela še 242.353,73 SIT varstvenega dodatka. Glede varstvenega dodatka pa je zaključilo, da ga ni mogoče šteti kot stalen vir prejemkov in ga prišteti k pokojnini toženke. To razlogovanje izpodbijane sodbe pa je zmotno, saj pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju, ali so še vedno pogoji za plačevanje rente, prišteti k pokojnini toženke tudi varstveni dodatek. Pogoj za denarno rento, ki je oblika reparacije škode, je da oškodovanec trpi škodo. Če se upoštevata pokojnina in varstveni dodatek, ki ju prejema toženka, pa se pokaže, da toženka dejansko ne trpi nobene škode, saj so prejemki iz teh naslovov višji kot pa bi znašal njen osebni dohodek. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo po 4. točki 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na ukinitev rente ugodilo. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo o glavni stvari, je po 165. členu ZPP moralo spremeniti tudi odločbo o stroških postopka. Tožeča stranka je v pravdi uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti stroške tega postopka, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško in Taksno tarifo. Prav tako ji je dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, saj je tožeča stranka uspela tudi s pritožbo.