Jedro

Tožnik ne more s tožbo zahtevati nadomestitev soglasja, ki bi ga morala tožena stranka dati upravnemu organu, da bi se lahko vkopali mejniki po sodno določeni meji. V takem primeru sodišče tožbo zavrže, ker ni dopustna sodna pot.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana odločba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo. V posledici take odločitve je tožnikoma naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 10.800,00 SIT.

Zoper tako odločitev se pritožujeta tožnika, zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnika v pritožbi navajata, da je upravičenje za tožbeni zahtevek podano tudi, ko nasprotni mejaš ne dovoli postavitev mejnikov na sodno določeno mejo. V nepravdnem postopku, ki je pravnomočno končan, postopka, ni mogoče dopolniti. Kolikor je tožeči stranki znano, sodna praksa ni nikdar zavračala odločitve o podobnih primerih, saj so tudi pri naslovnem sodišču tekli pravdni postopki v identičnih sporih. Alternativna pot, da bi s pomočjo geodetske uprave opravil prenos pravnomočno določene meje v naravo, nima pravne podlage. Geodetski organ lahko opravi posredovanje brez sodišča le v primeru, če je podano soglasje strank. Razlaga določbe čl. 15 Zakona o zemljiškem katastru je napačna. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče zavrglo tožbo s sodbo namesto s sklepom.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje zavreči tožbo s sklepom in ne s sodbo, saj o tožbenem zahtevku sodišče odloča s sodbo (čl. 118/2 ZPP), vendar gre za relativno kršitev določb postopka iz čl. 354/1 ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe.

Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, čeprav ne iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, da bi morala tožnika zahtevati postavitev mejnikov v nepravdnem postopku, oziroma, da s posredovanjem geodetske uprave opravi prenos pravnomočne meje v naravo. V takem primeru bi moralo sodišče ustaviti postopek in ga nadaljevati po pravilih nepravdnega postopka (prvi odstavek čl. 19 ZPP), glede druge odločitve, ki jo navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, pa ni dopustna sodna pot. Dejanska podlaga, ki jo je tožnik navedel v tožbi in v zahtevku začrtal, je, da hoče od tožencev takšno listino na podlagi katere bo geodetska uprava pooblaščena postaviti mejnike v skladu s pravnomočnim sklepom o določitvi meje. Tožnika hočeta s tožbo nadomestiti soglasje, ki bi ga tožena stranka morala dati upravnemu organu, da bi lahko slednja postavila mejnike (čl. 14 prvi odstavek Zakona o zemljiškem katastru - Ur. list SRS 16/74). Upravni organ mora poslovati po pravilih upravnega postopka. Vsebina dela upravnega organa je med drugim tudi mejni ugotovitveni postopek, kar je določeno v členih 11 - 17 citiranega zakona. Soglasja, ki bi ga tožena stranka morala dati v upravnem postopku, da se vkopljejo sporni mejniki, pa tožnika ne moreta zahtevati v pravdnem postopku.

Zaradi tega ob takem zahtevku kot ga uveljavljata tožnika (izstavitev listine, ki bo nadomeščala soglasje potrebno v upravnem postopku) ni dopustna sodna pot in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo tožbo, čeprav iz napačnih razlogov (drugi odstavek čl. 16 ZPP). Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP). V kolikor bo tožeča stranka hotela doseči, da se vkopljejo sporni mejniki, bo morala postaviti ustrezno dajatveno tožbo. Vse druge okoliščine, ki jih tožnika navajata v pritožbi, ko grajata odločitev sodišča prve stopnje, pa glede na navedeno ne morejo vplivati na pravilnost odločitve, glede na to, da je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje iz drugih razlogov in nanje vsled tega pritožbeno sodišče niti ne odgovarja.