Jedro

Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 284. člena KZ-1 je lahko le tisti izvedenec v postopku, ki ga za izvedenca določi upravni organ ali sodišče, ne pa tudi izvedenec, ki v postopku nastopa kot strokovni pomočnik stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe, da je kot izvedenec v upravnem postopku dal lažno pisno mnenje, s tem, ko je dne 8. 2. 2014, v kraju Borovnica, v svojstvu sodnega izvedenca za motorna vozila avtomobilske stroke, po tedaj veljavnem 85. členu Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 33-1589/11 z dne 3. 5. 2011 (ZS-J), po naročilu B. B., ne da bi si ogledal vozilo, za potrebe določitve davčne osnove za odmero davka na motorna vozila izdelal lažno izvedensko mnenje - ocenitev vrednosti osebnega vozila znamke Land Rover, Range Rover Sport, bele barve, z nameščeno drugo številko šasije ..., v katerem je lažno navedel, da je cenitev naročil lastnik vozila C. C., da si je vozilo ogledal v Dramljah dne 2. 2. 2014 in da je bilo vozilo poplavljeno - potopljeno, da ne delujejo naprave v notranjosti in je uničena notranja oprema in obloge ter da zaradi tega vrednost vozila namesto 14.400,00 EUR znaša le 2.000,00 EUR, cenitev pa je nato bila 10. 2. 2014 predložena Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnemu uradu Brežice za odmero davka na motorna vozila, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Obrazložitev

A. 1. Obdolženi A. A. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I K 10567/2017 z dne 26. 11. 2021 oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodišče je o stroških postopka odločilo v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Višje sodišče v Celju je s sodbo II Kp 10567/2017 z dne 8. 3. 2022 pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena KZ-1. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolžencu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso.

3. Zoper obsodilno sodbo sodišča druge stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 398. člena ZKP pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka vlaga obdolženčev zagovornik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbenega očitka in podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Na pritožbo je odgovoril vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, ki je predlagal, naj jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila B.

6. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena KZ-1 med drugim, stori izvedenec, ki v upravnem postopku (ali v drugih, v zakonu navedenih postopkih), da lažno pisno mnenje.

7. Obdolžencu se v konkretni zadevi v opisu kaznivega dejanja očita, da je po naročilu stranke, za potrebe določitve davčne osnove za odmero davka na motorna vozila izdelal lažno izvedensko mnenje, njegova cenitev pa je bila predložena Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnemu uradu Brežice, za odmero davka na motorna vozila.

8. Obdolženčev zagovornik utemeljeno zatrjuje, da je izpodbijana obsodilna sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, saj dejanje, za katero se obdolženi preganja, ni kaznivo dejanje.

9. Že besedna zveza izvedenec v upravnem postopku napotuje na razlago, da mora storilec v upravnem postopku nastopati kot izvedenec, tako vlogo pa mu lahko podeli samo upravni organ, ki vodi postopek, in sicer na podlagi sklepa uradne osebe, izdanega na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, prvi odstavek 190. člena). To uradna oseba stori tedaj, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga (prvi odstavek 189. člena ZUP).

10. Ker torej obdolženi A. A. v upravnem postopku ni nastopal kot izvedenec, kar je razvidno že iz opisa kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi, saj mu takega statusa ni podelila uradna oseba na osnovi citiranih določb ZUP-a, temveč je nastopal kot strokovni pomočnik stranke, ki je njegovo cenitev tudi predložila upravnemu organu, ni mogel storiti kaznivega dejanja po prvem odstavku 284. člena KZ-1. Tako stališče je podprto tudi z ugotovitvijo, da je zavarovana dobrina tega kaznivega dejanja integriteta sodnih in drugih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek.1

11. Na tako odločitev pa nima nobenega vpliva dejstvo, da je obdolženi, ki je izdelal cenitev vozila, sicer stalni sodni izvedenec, niti dejstvo, da se je lahko, na podlagi določb Zakona o sodiščih v obravnavanem času, skliceval na ta status, ko je dajal mnenje na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic.

12. Ob taki odločitvi je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika, izpodbijano sodbo spremenilo in obdolžencu izreklo oprostilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.

13. Glede na sprejeto odločitev se Vrhovno sodišče tudi ni opredeljevalo do drugih zatrjevanih kršitev obdolženčevega zagovornika.

1 Barbara Zobec in Gregor Dugar v D. Korošec, K. Filipčič in S. Zdolšek, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2019, 3. knjiga, str. 292) in sodba Vrhovnega sodišča I Ips 23256/2011 z dne 9. 9. 2014.