Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč opr. št. Bpp 471/2011 z dne 19. 10. 2011 odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A. se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) je z izpodbijano odločbo ugodil prošnji A.A. za dodelitev BPP z dne 19. 9. 2011 ter mu dodelil BPP za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. In 127/2011 in za izvajanje BPP določil B.B., odvetnika v Brežicah. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj, kot ga za dodelitev BPP določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 13. členu ter v povezavi s 14. členom tega zakona Zakon o socialnem varstvu v 23. členu. Dalje iz odločbe tudi izhaja, da je organ za BPP skladno s 24. členom ZBPP pri odločanju upošteval tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP ter ugotovil, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, saj prosi za BPP v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. In 127/2011. Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi navaja, da izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj z ugotovitvijo, da zadeva ni očitno nerazumna in je za prosilca življenjskega pomena, če niso ugotovljena dejstva, ki tak zaključek narekujejo. V izpodbijani odločbi pa je ob navedbi zakonske dikcije samo splošna ugotovitev, ki nima nobene zveze s konkretnim izvršilnim postopkom, za katerega se dodeljuje BPP. Organ za BPP splošnih ugotovitev ni presojal v odnosu do izvršilne zadeve, v kateri je prosilec prosil za BPP in tudi ni razjasnjeval okoliščin, ki bi bile relevantne prav in izključno za obravnavani primer. To pa je pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus izpodbijane odločbe ter je odločbo iz tega razloga potrebno odpraviti. Razlogi, ki narekujejo konkretno odločitev, morajo biti namreč ugotovljeni za vsak konkretni primer posebej, medtem ko so razlogi, na katere se sklicuje organ za BPP v izpodbijani odločbi, presplošni in kot taki nepreverljivi. Tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter se nanje v celoti sklicuje. Dodatno še navaja, da je bilo v konkretni zadevi presojano, ali je zadeva, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za BPP, razumna in ali je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter pri tem na podlagi izvedenega postopka in zaslišanja prosilca ugotovljeno, da je zadeva razumna, zato je bilo njegovi prošnji ugodeno. Tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prosilec za BPP kot stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Navaja, da je organ za BPP v obravnavani zadevi raziskal vsa relevantna dejstva ter pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za dodelitev BPP izpolnjeni, odločitev pa je tudi ustrezno obrazložil, zato ne drži tožbeni očitek, da odločbe ni mogoče preizkusiti. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povrnitev priglašenih stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. V 3. odstavku 37. člena sicer ZBPP določa, da v odločbi, s katero ugodi prošnji, pristojni organ za BPP poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančneje opredeli zadevo, za katero je odobrena BPP (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Vendar pa po mnenju sodišča ta določba opredeljuje obvezno vsebino izreka odločbe, s katero je BPP dodeljena, ne ureja pa vsebine njene obrazložitve. To pa pomeni, da za opredelitev vsebine obrazložitve odločbe velja 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po 1. odstavku 214. člena ZUP pa obrazložitev odločbe obsega (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka). Navedeno ne velja le za primer, ko so podani pogoji za skrajšano obrazložitev po 4. odstavku citiranega člena; ti pogoji pa glede obravnavane zadeve niso izpolnjeni, saj ZBPP kot stranko postopka za dodelitev BPP šteje tudi državnega pravobranilca (zaradi varstva javnega interesa), pri čemer ne predvideva, da v postopku sodeluje, pač pa zgolj, da se mu odločbo vroči (38. člen ZBPP).

Sodišče se s tožečo stranko strinja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje in da tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe namreč zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil (katera ugotovljena dejstva zaključek o verjetnem izgledu za uspeh dopuščajo), in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (na podlagi katerih ugotovljenih dejstev je organ tak zaključek sprejel), kar vse uporaba določb 24. člena ZBPP terja. ZBPP v 1. odstavku 24. člena namreč določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zato tudi po presoji sodišča preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč. To pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, ki je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.

V zvezi z navedbami, ki sta jih v odgovoru na tožbo podali tožena stranka in stranka z interesom, sodišče še dodaja, da morata biti v skladu z določbami ZUP okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti, po že povedanem, navedeno ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Tem zahtevam ZUP izpodbijana odločba, kot že navedeno, ne zadosti.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ker je spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek 27. člena tega zakona), pa samo kršitev v svojem postopku ni odpravilo in tudi ni pogojev za zavrnitev tožbe po 2. odstavku 63. člena tega zakona, ter zadevo na podlagi 3. odstavka ter v smislu 4. odstavka tega člena vrnilo organu za BPP, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo ob smiselni uporabi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem ima v primeru, kadar sodišče tožbi ugodi, pravico do povrnitve stroškov postopka (le) tožnik.