Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik pristopi k začeti izvršbi na nepremičnino le glede tistih nepremičnin, ki so v prvem in pozneje izdanem sklepu o izvršbi iste.
Če so predmet prvega sklepa o izvršbi še druge nepremičnine, se sklep o pristopu na druge nepremičnine ne more nanašati, saj sklep o pristopu ne nadomesti sklepa o izvršbi.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo K.B. zoper sklep, ki ga je izdalo v gornji izvršilni zadevi 30.9.1999 in s katerim je ustavilo izvršbo zoper dolžnika M.B. v delu glede 1/2 parc. št. ... vložek št. A k.o.... last dolžnika M.B., ko je upnik J.Z. izvršilni predlog glede te nepremičnine umaknil. Sodišče prve stopnje meni, da K.B. nima legitimacije za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe v tem obsegu, ker se je njen pristop k izvršbi lahko nanašal le na tiste nepremičnine, ki so se po obeh sklepih o izvršbi pokrivale. K.B. je s sklepom o izvršbi dovoljena v skladu z njenim predlogom le izvršba na nepremičnine vpisane v vložku št. B k.o..., ne pa tudi na sporno nepremičnino vpisano v vložku št. A k.o. ...
Zoper ta sklep je vložila K.B. pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da jo vlaga iz istih razlogov kot jih je pojasnila že v pritožbi zoper sklep z dne 30.9.1999. Zato navaja, da je argumentacija v prvi pritožbi sestavni del te pritožbe. Posebej pa še dodaja, da je sodišče spregledalo obseg izreka o domiku, ki je pravnomočen in pomeni vstop v sklep o izvršbi po predlogu upnika J.Z., vendar na kasnejšem vrstnem redu. Drugačna razlaga ne pride v poštev. Če je upnik J.Z. umaknil svoj predlog za izvršbo, je povzročil lahko pravne posledice le sebi ne pa tudi upnici K.B., ki je pristopila k prvi izvršbi. Prav zato navedbe o sosporništvu (smiselna upraba Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Umik tožbe prvega tožnika ne povzroči pravnih posledic ostalim sospornikom. Pritožnica predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi v celoti ugodi, sklep o zavrženju pritožbe razveljavi in prične z obravnavanjem pritožbe ter ji v celoti ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Izvršilni postopek v konkretni zadevi še ni tako daleč, da bi bil izdan že sklep o domiku, zato niso razumljive pritožbene navedbe v delu, kjer se navaja, da je sodišče spregledalo obseg izreka o domiku. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče pred sporno odločitvijo za pritožnico izdalo sklep o pristopu k izvršbi in to v skladu z 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Iz te določbe pa se da dovolj jasno razbrati, da pristopi novi upnik k izvršbi na isto nepremičnino glede katere je že prej izdan sklep o izvršbi. V konkretni zadevi sta se sklepa o izvršbi v zadevi I 1211/95 in I 1021/96 ujemala glede nepremičnin vpisanih v vložku št. B k.o..., zato je upnici K.B. lahko sodišče dovolilo pristop k začetemu izvršilnemu postopku le glede istih nepremičnin, ki so bile predmet sklepa v njeni izvršilni zadevi I 1021/96. V delu, kolikor je bilo v prvem sklepu o izvršbi dovoljena upniku J.Z. izvršba še na druge nepremičnine, pa upnica K.B. ni mogla pristopiti k prvi izvršbi, saj sklep o pristopu k izvršbi ne more nadomestiti njenega sklepa o dovolitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je pritožbo te upnice zoper sklep o ustavitvi izvršbe v delu, ki se ni nanašal na nepremičnine, ki so predmet njenega sklepa o izvršbi, zavrglo. Pritožbeno sodišče soglaša, da ta upnica ne more uspešno izpodbijati umika izvršilnega predloga upnika J.Z. glede nepremičnin, glede katerih sama ni predlagala izvršbe. Iz teh razlogov je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.