Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklepno torej: Vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe se pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v kazenskem postopku, zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZKP, ta pa v prvem odstavku 399. člena dovoljuje pritožbe zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji (če ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe), pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pa izrecno ne izključuje.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
V obravnavani zadevi je bilo odvetniku R.T. s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. II Ks 34544/2015 z dne 7.10.2015 naloženo plačilo sodne takse zaradi neuspešne pritožbe v višini 30,00 EUR. Na podlagi tega sklepa je bil odvetniku 14.10.2015 poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse, zoper katerega je odvetnik 15.10.2015 vložil ugovor. O ugovoru je bilo odločeno s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. II Ks 34544/2015 z dne 16.10.2015 tako, da je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen. Proti temu sklepu je odvetnik vložil pritožbo, ki je bila z izpodbijanim sklepom kot nedovoljena zavržena. V obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) kot pravno sredstvo zoper plačilni nalog ureja ugovor, dodatnih pravnih sredstev v postopku za plačilo sodne takse pa pravni red ne predvideva, saj ta niti ni potrebna. Po oceni sodišča prve stopnje tudi ni pravne podlage, da bi poleg ugovora stranka imela še eno, dodatno pravno sredstvo, te pravne podlage ni niti v določbi 399. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), saj je z ZST-1 določena izjema od splošnega pravila, ki se sicer uporablja v kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na tri sklepe Višjega sodišča v Ljubljani, izdane v pravdnih postopkih.
Proti takemu sklepu je vložil pritožbo odvetnik R.T.. V pritožbi trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje o zadevi meritorno odločati in ne zavreči njegove pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Res je, da ZST-1 izrecno ne predvideva možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključil kot nedovoljene(1). Nasprotno, določba tretjega odstavka 1. člena ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog dovoljena v primerih, ko je treba uporabiti določbe ZKP. V nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravna podlaga za tako postopanje ravno 399. člen ZKP, ki v prvem odstavku določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe.
Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani v odločbah, ki jih izpostavlja, zavzelo stališče kot ga je nato zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede tega vprašanja ni enotna niti na Višjem sodišču v Ljubljani, saj je to isto sodišče zavzelo tudi drugačno stališče (v odločbah II Cp 806/2014 z dne 19.5.2014 in I Ips 5987/2011 z dne 8.1.2012). Enako stališče, to je, da je zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse dovoljena pritožba, je zavzelo tudi Višje sodišče v Celju, kar je z dopisom posredovalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, Evidenčnemu oddelku 14.9.2015. Nenazadnje tudi iz odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Upravnega oddelka) izhaja enako stališče, kot ga je v obravnavani zadevi zavzelo pritožbeno sodišče. Tako je iz sklepa I Up 331/2012 z dne 3.9.2012 razvidno, da je po oceni Vrhovnega sodišča dopustna pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse, saj je to sodišče pritožbo zavrglo zgolj zato, ker jo je vložil nekdo, ki ni imel te pravice (pritožbo je vložila stranka sama in ne po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit), iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 126/2011 z dne 20.7.2011 pa je razvidno, da je Vrhovno sodišče meritorno odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse.
Sklepno torej: Vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe se pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v kazenskem postopku, zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZKP, ta pa v prvem odstavku 399. člena dovoljuje pritožbe zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji (če ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe), pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pa izrecno ne izključuje.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
op. št. 1: To je bilo predvideno le v 17. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, ki je v četrtem odstavku 34.a člena imel sledečo določbo „Zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog in zoper novi plačilni nalog, ki ga izda sodišče v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva.“