Jedro

Toženka je obstoj pravice graditi glede dostopa do nameravane gradnje pravilno ugotovila z vpogledom v zemljiško knjigo, iz katere izhaja, da je na podlagi pogodbe o prestavitvi služnostne poti z dne 10. 9. 2010 vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje s tovornimi vozili po služnostni poti, katere trasa izhaja iz skice, ki je priloga te pogodbe, v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. Enako izhaja tudi iz navedene pogodbe, ki jo je investitor predložil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A. d.o.o. izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo distribucijskega centra P. na zemljiščih s tam navedenimi parcelnimi številkami ter pod tam navedenimi pogoji. V tem gradbenem dovoljenju je med drugim, v točki I. 4 (zunanja in prometna ureditev), določeno, da dostop in dovoz z lokalne ceste LC 348011 poteka preko obstoječe dostopne ceste znotraj kompleksa ..., po zemljiščih parc. št. 981/9, 852/5, 853/11, 853/9, 853/8, 853/6 in 853/5, vse k.o. ... (pravilno: ..., op. sodišča). V obrazložitvi med drugim navaja, da iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da ima investitor pravico graditi na vseh zemljiščih, navedenih v točki I izreka, poleg tega pa še, da je bila v zvezi z dostopom dne 11. 10. 2010 predložena pogodba o prestavitvi služnostne poti, ki so jo 10. 9. 2010 sklenili B. d.d., C. d.o.o. in D.D. ter investitor.

Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je lastnica parcele 853/6 k.o. ..., ki je v točki I izpodbijane odločbe navedena kot zemljišče, preko katerega bo potekal dostop in dovoz do objekta. Pogodba, na katero se sklicuje upravni organ, ne daje podlage za izdajo brezpogojnega gradbenega dovoljenja, saj je služnost prek parc. št. 853/6 k.o. ... dovoljena in vknjižena le v korist parc. št. 853/3 k.o. ..., poleg tega pa z njo investitor tožnici priznava v korist njenih parc. št. 853/7 in 6 služnost preko njegove parc. št. 853/3 k.o. ... Stranke navedene pogodbe so se tudi zavezale k sklenitvi nove pogodbe takoj, ko bodo podani pogoji za prestavitev služnosti. Upravni organ ni zagotovil, da bi gradbeno dovoljenje omogočalo služnostnim upravičencem nemoteno vožnjo po investitorjevi parc. št. 853/3, temveč je v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzel navedbe iz vodilne mape PGD o dovozni poti, ki poteka ob predvidenem objektu. V izreku odločbe ni zavaroval izvajanja pravic tožnice in drugih služnostnih upravičencev, čeprav je jasno, da na ta način tožnici ni zagotovljen prost prehod. Navedena pogodba omogoča služnostno pravico investitorju le pod pogojem, da bo tudi on zagotovil služnostno pravico tožnici. V tej pogodbi so se stranke dogovorile, da bodo služnost prestavile na „traso ob železnici“ takoj ko bo mogoče, tako da je investitorjeva služnost preko tožničine parcele le začasna, kar bi moral upravni organ upoštevati ter predvideti alternativno možnost zunanje in prometne ureditve po trasi ob železnici. Tožnica zato predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v novo odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predložil pogodbo o prestavitvi služnostne poti, iz katere izhaja, da tožnica nepogojno dovoljuje, da se pri njeni nepremičnini parc. št. 853/6 k.o. ... vknjiži služnostna pravica hoje in vožnje s tovornimi vozili po služnostni poti v korist parc. št. 853/3 k.o. ... Po podatkih zemljiške knjige je ta služnost tudi že vknjižena. Iz izdanega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi bila z nameravano gradnjo kakorkoli ovirana tožničina pravica do nemotenega prehoda po parc. št. 853/3 k.o. ..., take svoje trditve pa tožnica tudi ne utemeljuje. Tožnica svojih pripomb h gradbenemu dovoljenju ni uveljavila v postopku do izdaje tega dovoljenja, zato jih ne more uspešno uveljavljati v tožbi. Glede na vse navedeno toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Na tožbo je odgovoril tudi investitor nameravane gradnje, ki je v tem upravnem sporu prizadeta stranka. Navaja, da mu je tožnica s pogodbo priznala služnost na parc. št. 853/6 k.o. ..., v tožbi pa tej služnosti nasprotuje iz razlogov, ki nimajo nobene zveze z izdajo gradbenega dovoljenja. Služnost je bila pridobljena nepogojno, s prej navedeno pogodbo pa je investitor toženki tudi dokazal, da ima zagotovljen dostop do parcel nameravane gradnje. Vse služnosti po pogodbi so vpisane v zemljiški knjigi, tako da lahko vsak služnosti upravičenec svoje interese varuje v civilnih postopkih. Poleg tega meni, da tožnica s tožbenimi navedbami ni izkazala, da bi bila z izpodbijano odločbo kakorkoli kršena njena pravica oziroma neposredna korist. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj tožbo zavrže ali zavrne, tožnici pa naloži plačilo vseh stroškov upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Po 6. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, da ima investitor pravico graditi. To je lastninska ali kakšna druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (prvi odstavek 56. člena ZGO-1). Če gradnja oziroma izvajanje del obsega tudi izvedbo komunalnih priključkov (7. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), kamor šteje tudi dostop do javnega cestnega omrežja, mora investitor izkazati pravico graditi tudi za zemljišča, prek katerih potekajo ti priključki.

V obravnavani zadevi je toženka obstoj pravice graditi glede dostopa do nameravane gradnje ugotovila z vpogledom v zemljiško knjigo, iz katere izhaja, da je na podlagi pogodbe o prestavitvi služnostne poti z dne 10. 9. 2010 vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje s tovornimi vozili po služnostni poti, katere trasa izhaja iz skice, ki je priloga te pogodbe, v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 853/3 k.o. ... Enako izhaja tudi iz navedene pogodbe, ki jo je investitor predložil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Ugotavljanje okoliščin glede obstoja, vrste in obsega pravice graditi pomeni ugotavljanje dejanskega stanja. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagate te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnica v tožbi ne navaja, da bi ugovorov v zvezi z obstojem in obsegom služnosti na svoji parceli ne mogla navesti v upravnem postopku.

Po drugi strani iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica ne le udeležena v postopku izdaje izpodbijane odločbe, temveč z dopisom z dne 25. 10. 2010 tudi izrecno seznanjena s spremembami projekta, ki so se nanašale na dostop do nameravane gradnje in pozvana k vložitvi morebitnih pripomb. Poleg tega je bila tudi pravilno povabljena na ustno obravnavo dne 7. 6. 2011, na kateri je toženka udeležencem predstavila nameravano gradnjo.

Tožnici je bilo torej ustrezno omogočeno, da v upravnem postopku uveljavi svoje ugovore, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi to tudi dejansko storila. Glede na prej navedeno določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 gre torej za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati.

Sodišče pripominja še, da je navedena služnostna pravica na parc. št. 583/6 k.o. ... v zemljiško knjigo vpisana brez navedbe pogoja ali roka, nič drugega pa ne izhaja niti iz zemljiškoknjižnega dovolila v navedeni pogodbi o prestavitvi služnostne poti (tretji odstavek točke III). Po prvem odstavku 215. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je za nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla potreben tudi vpis v zemljiško knjigo, po 7. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Tudi prvi odstavek 56. člena ZGO-1 med dokazili o pravici graditi na prvem mestu navaja izpisek iz zemljiške knjige. Toženka torej glede na pogodbo in zemljiškoknjižno stanje ni imela nobene podlage, da bi ugotovila, da je navedena služnost omejena s pogojem ali rokom oziroma to kakorkoli upoštevala pri izdaji gradbenega dovoljenja.

Iz navedenih razlogov je sodišče ugotovilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.