Jedro

Določbo tretjega odstavka 7. člena OT je treba tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tkao tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti za obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 667/2022 z dne 27. 6. 2022 se v III. točki izreka odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v tem delu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se tožniku povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 356,85 EUR, v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan izstaviti sodišču, in sicer z nakazilom na tam naveden transakcijski račun (I. točka izreka) ter da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V presežku je zahtevek za plačilo nagrade odvetniku zavrnila (III. točka izreka)

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 17. 6. 2022 predložil napotnico, ki jo je 21. 6. 2022 še dopolnil, v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki je je bil deležen A. A. v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. K 60947/2020 za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. K 60947/2020 z dne 9. 5. 2022.

3.Toženka je odvetniku priznala, ker gre za kaznivo dejanje iz člena 186/1 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v pristojnosti, kar spada pod tar. št. 9/1 al. 3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT): 750 točk po tar. št. 11/1 v zvezi z 10/3 OT, 187,5 točk za 25 % povišek po členu 7/2 OT, skupaj 937,5 točke, kar po 0,60 EUR za točko znaša 562,50 EUR. V skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) mu je priznalo polovico od tega zneska, in sicer 450,00 EUR. Za materialne stroške se prizna od skupne vrednosti storitev 2 %, kar znese 18,75 točke oz. 11,25 EUR. Znesek nagrad in materialnih stroškov v višini 292,50 EUR se poveča še za 22 % DDV v višini 64,35 EUR in tako znaša znesek za nakazilo 356,85 EUR.

4.Toženka ni priznala nagrade za 100 % povišanje zaradi 3 očitanih kaznivih dejanj, ker iz sodnih spisov in obtožnice izhaja, da sta bili obdolžencu očitani le dve kaznivi dejanji, za kar odvetniku pripada povišek v višini 25 % za drugo očitano kaznivo dejanje, nakar je bila obtožnica umaknjena v delu, ki se je nanašal na drugo očitano kaznivo dejanje in kazensko-preiskovalni postopek v tem delu s sklepom z dne 14. 10. 2021 ustavljen. Do 25 % poviška za opravljeno storitev je odvetnik upravičen, ker drugi odstavek 7. člena OT ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano kaznivo dejanje. V presežku je zahtevek za celoten znesek brez redukcije na polovico zavrnila na podlagi petega odstavka 17. člena OT.

5.Tožnik zoper zavrnilni del, to je III. točko izreka sklepa, vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi ter zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.V tožbi navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa nelogična in protislovna, saj toženka navaja kot polovični znesek po petem odstavku 17. člena ZOdv 450,00 EUR, čeprav je končni znesek zgolj 356,85 EUR. To predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere se odločitve o odmeri stroškov ne da preizkusiti.

7.Nasprotuje tudi obrazložitvi zavrnilnega dela sklepa, saj je toženka tožniku za opravljene storitve priznala bistveno nižjo nagrado od zahtevane, ker je v nasprotju z dejanskim stanjem v pritožbenem postopku zoper sodbo Okrožnega sodišča Maribor K 60947/2020 z dne 9. 5. 2022 in veljavnim materialnim pravom, to je tretji in ne drugi odstavek 7. člena OT, sprejela zmotno stališče, da je tožnik upravičen le do 25 % poviška, ker naj bi se obdolženemu očitali le dve kaznivi dejanji. Obrazložitev toženke v 3. in 4. točki je protislovna in nelogična in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka. Razlogi so popolnoma nejasni in med seboj v nasprotju ter nasprotujejo podatkom iz kazenske zadeve Okrožnega sodišča v Mariboru I K 60947/2020, izdani sodbi o vsebini in obsegu zagovora upravičenca do BPP.

8.Glede tega tožnik izpostavlja, da je bil upravičenec do BPP s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 60947/2020 z dne 9. 5. 2022 spoznan za krivega, da je z dejanji, opisanimi v točkah 1 do 3 izreka sodbe, storil kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Ker je tožnik obdolženca zagovarjal za šest izvršitvenih dejanj na škodo oškodovanca B. B., navedenih v točki 1 krivdoreka, tri izvršitvena dejanja na škodo oškodovanca C. C., navedena pod točko 2 krivdoreka in še eno izvršitveno dejanje, ki naj bi ga storil na škodo neznanih oškodovancev, navedeno pod točko 3 krivdoreka, je jasno, da je potrebno storitev BPP za pritožbeni postopek zaradi več kot petih očitanih mu izvršitvenih dejanj, ovrednotiti z maksimalnim možnim 100 % poviškom, določenim v tretjem odstavku 7. člena OT. Glede uporabe poviška iz tretjega odstavka 7. člena OT se sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča (sodba III U 51/2019 z dne 12. 10. 2021).

9.Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve in v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da zatrjevane kršitve niso podane. Ni relevantno, da je v obrazložitvi pomotoma izpadlo, da je za kaznivo dejanje zagrožena kazen nad pet let, saj to smiselno sledi iz sklicevanja na tarifno številko 9/1-3, ki pa ni bila uporabljena, saj je bila za BPP podeljena za pritožbo. Toženka je razumljivo obrazložila, da je glede priznanih 750 točk pravilna podlaga tarifna številka 11/1 v zvezi z 10-3 OT. Sodišče ni sledilo zahtevku tožnika za povišanje in je pravilno uporabilo člen 7/2 OT, ki daje napotek, da se za vsako naslednje kaznivo dejanje zviša skupna vrednost storitve za 25 %. Odločitev o priznanju le 25 % poviška je razumljivo obrazložena s tem, da iz kazenskega spisa izhaja, da sta bili obdolžencu očitani le dve kaznivi dejani. Toženka meni, da so v obtožnici podani elementi, ki le dve dejanji krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga kot tako samostojno tudi dokazuje. Navedba v obrazložitvi, da polovica znaša 450,00 EUR je pisna pomota in je irelevantna, saj je sicer izračun pravilen. Obrazložitev zato ni obremenjena s protislovnostjo in nejasnostjo.

10.Stranka z interesom, upravičenec do BPP, na tožbo ni odgovoril.

K I. točki izreka:

11.Tožba je utemeljena.

12.V obravnavani zadevi je bil tožnik z odločbo Bpp 667/2022 z dne 19. 5. 2022 določen za izvajanje BPP upravičencu v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 60947/2020 z dne 9. 5. 2022, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik opravil odvetniške storitve in je zanje pravočasno predložil izpolnjeno napotnico, ki jo je še dopolnil, toženka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku ter tožniku priznala in odmerila nagrado ob sklicevanju na določbe OT in peti odstavek 17. člena ZOdv.

13.Predmet presoje v tej zadevi je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega zavrnilnega dela sklepa, da toženka tožniku ni v celoti priznala priglašenih nagrade in izdatkov za izvajanje BPP, pri čemer se zavrnitev stroškov za odvetniške storitve in izdatke nanaša na zvišanje skupne vrednosti storitev zaradi zagovarjanja obdolženca za več očitanih dejanj v skladu s 7. členom OT.

14.Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

15.Toženka je glede spornega dela zahtevka navajala kot pravno podlago drugi odstavek 7. člena OT. Vendar je v času, ko je tožnik opravil odvetniške storitve

1

torej, ko je sestavil in vložil pritožbo (17. 6. 2022) ter tudi ko je toženka o teh stroških odločala, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa (27. 6. 2022), veljala in se uporabljala Odvetniška tarifa z vključenimi Spremembami in dopolnitvami Odvetniške tarife, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 70/22 in so začele veljati 4. 6. 2022. S temi je bil 7. člen OT spremenjen.

16.Pred spremembo iz leta 2022 je OT (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19) določala v drugem odstavku 7. člena, da se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

17.Po spremenjeni OT (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, 70/22) pa je zvišanje vrednosti storite za zastopanje obdolženca urejeno v tretjem odstavku 7. člena, ki določa, da se za zastopanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca, oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku skupna vrednost storitve zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

18.Po presoji sodišča pa je ključno, da toženka ni v zadostni meri ugotovila in obrazložila dejanskega stanja za presojo zvišanja vrednosti storitve. Pri tem je napačno navedla, da je tožnik zahteval 100 % povišanje zaradi treh očitanih kaznivih dejanj, čeprav iz napotnice in njene dopolnitve izhaja, da je tožnik 100% povišanje zahteval zaradi zagovora obdolženca z več kot petimi dejanji, kar je tudi dodatno pojasnil s povzetkom izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja iz sodbe. Toženka pa je povišanje utemeljila z navedbo, da sta bili obdolžencu očitani dve kaznivi dejani, nato pa je bila obtožnica v delu, ki se je nanašal na drugo očitano kaznivo dejanje umaknjena in kazensko-preiskovalni postopek v tem delu ustavljen. Vendar navedeno po presoji sodišča sporne odločitve ne utemeljuje, saj predhodno citirana določba tretjega odstavka 7. člena OT ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Čeprav je bila BPP odobrena za vložitev pritožbe zoper prej navedeno kazensko sodbo, toženka ni ugotavljala dejstev, na koliko očitanih dejanj se je nanašalo zastopanje obdolženca v pritožbenem postopku.

19.Sodišče pri tem pripominja, da OT predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve za drugo in vsako naslednje očitano dejanje. Navedeno določbo je treba po mnenju sodišča tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tako tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje, zaradi česar je tako v tem delu pritrditi tožbenim navedbam tožnika. Po presoji sodišča navedena določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje, in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora tako pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje, od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena. Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.

2

20.Posledično so nepravilno izračunani tudi odvetniški stroški, ki so vezani na skupno vrednost storitve (izdatki po tretjem odstavku 11. člena OT; izračun po petem odstavku 17. člena ZOdv).

21.Sodišče tako zaključuje, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in so bila kršena pravila postopka, saj ima izpodbijani sklep v delu, ki ga tožnik izpodbija, bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih toženka tožniku ni priznala navedene nagrade, izpodbijani sklep tako nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP. Sodišče je zato tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Toženka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

22.Presoja sodišča je bila na podlagi vložene tožbe omejena na preizkus procesnih kršitev v zvezi z obrazložitvijo izpodbijane odločbe (njen obstoj in razumljivost) in preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa tožbi treba ugoditi ter izpodbijani del sklepa odpraviti na temelju prvega odstavka 64. člena ZUS-1, upravičenec do BPP kot potencialni udeleženec z nasprotnim interesom pa v upravnem sporu ni sodeloval (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

23.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez izvedbe glavne obravnave, tožnika je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje tečejo zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

24.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

2Takšno stališče je Upravno sodišče Republike Slovenije zavzelo že v več svojih odločitvah, npr. sodba II U 60/2021-18 z dne 15. 12. 2021, sodba III U 51/2019-17 z dne 21. 10. 2021, sodba II U 32/2022-20 z dne 23. 11. 2023 in druge.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 7, 7/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.