Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) dolžniku T., izreklo denarno kazen v znesku 150,00 EUR; 2.) dolžniku naložilo, da mora denarno kazen plačati v 15 dneh, sicer se bo prisilno izterjala, če to ne bo možno, pa se bo izvršila tako, da se bo za vsakih začetih 42,00 EUR določil en dan zapora.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri trdi, da je 18.2.2008 v njegovo stanovanje prišel neznani človek, ki se je predstavil za izvršitelja F.S. Ker se ni legitimiral in ni imel s seboj nobenega izračuna stroškov, ga je odslovil. Po nekaj dneh ga je F.S. poklical po telefonu in dogovorila sta se, da bo dolžnik dolg do upnika poravnal. To je tudi storil dne 28.2.2008. Kljub poravnanemu računu je 5.3.2008 F.S. prišel na dolžnikovo parcelo in hotel odpeljati osebni avto Fiat Scudo. Ker se tudi ta dan ni hotel legitimirati in ker ni imel s seboj nobenega dokumenta, s katerim bi opravičil odtujitev avta, je dolžnik le-tega odpeljal. Dolžnikova žena, ki je bila priča dogodku, mu je pokazala plačilni nalog, iz katerega je bilo razvidno poplačilo dolga. Izvršitelj F.S. se za potrdilo o poravnanem dolgu ni zmenil. Istega dne se je izvršitelj F.S. okrog 11. ure vrnil z nekim papirjem v rokah, katerega ni hotel sprejeti, zato ga je F.S. vrgel na tla in ga je veter odnesel neznano kam.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 33. čl. določa primere, ko lahko sodišče dolžniku izreče denarno kazen, in sicer med drugim tudi, če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008 (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je napačno naveden datum 5.3.2007, a je iz podatkov v spisu, pa tudi iz pritožbenih navedb razvidno, da je pravilni datum 5.3.2008), ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen (sicer v minimalni višini, glede na to, da je za podjetnika mogoče izreči denarno kazen celo do zneska 41.729,26 EUR).

Kar se pa tiče trditev v pritožbi, češ da je 5.3.2008 izvršitelj nameraval odpeljati vozilo kljub temu, da se ni hotel legitimirati, da ni imel s seboj nobenega pisnega dokumenta, s katerim bi opravičil odtujitev vozila in kljub temu, da mu je dolžnikova žena pokazala plačilni nalog, iz katerega naj bi bilo razvidno poplačilo dolga, pritožbeno sodišče ugotavlja: že iz navedb v pritožbi in opisane kronologije dogajanja izhaja, da je bilo dolžniku jasno, da je bila oseba, ki je odredila odvoz vozila, izvršitelj F.S., četudi bi držala pritožbena trditev, da se ta 5.3.2008 ni izrecno legitimiral, dolžnik niti ne trdi, da ni šlo za to osebo; iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bilo predmetno vozilo zarubljeno že 6.12.2007 (rubežni in cenilni zapisnik z navedenim datumom), torej ne drži pritožbena trditev, da ni bilo nobenega pisnega dokumenta, s katerim bi izvršitelj opravičil odtujitev vozila; iz zapisnika izvršitelja o odvzemu vozila izhaja, da je v plačilnem nalogu, na katerega se sklicuje pritožnik, bil vsebovan znesek okrog 300,00 EUR, v obravnavani zadevi pa je tekla izvršba za glavnico v znesku 310,16 EUR, za zakonske zamudne obresti od navedenega zneska vse od 20.8.2006 do plačila ter za izvršilne stroške. Torej je že na prvi pogled jasno, da znesek, vsebovan v plačilnem nalogu, ni zadoščal za celotno poplačilo dolga in je izvršitelj upravičeno nadaljeval z opravo izvršilnih dejanj.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.