Jedro

Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine v skupni izmeri 12.339 m2 ocenjene za 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjeno na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za gospodarstvo Občine Ljubljana št. ... z dne 3.11.1993. Upravni organ prve stopnje je zavrgel zahtevek S.T. in J.T. za vrnitev v last in posest nepremičnin parc. št. ... k.o. V., vse njive, iz razloga, ker sta dobila kot arondiranca ustrezna nadomestna zemljišča. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje pravilno ugotovil dejanske okoliščine in zato S.T. in J.T. nista upravičenca do denacionalizacije navedenih zemljišč. Naštete parcele, v skupni izmeri 12.239 m2, so bile podržavljene z odločbo arondacijske komisije Skupščine občine Ljubljana št. ... z dne 10.5.1966 na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list RLRJ, št. 43/59). Arondiranca sta za svoja podržavljena dobila nadomestna zemljišča parc. št. ... k.o. I.L., travnike, v skupni izmeri 34.344 m2 ter odškodnino v višini 47.414 din. Tožena stranka je tudi izračunala vrednost podržavljenih in nadomestnih zemljišč na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ter ugotovila, da so podržavljene parc. št. ... vse njive, r. 4, v skupni izmeri 12.239 m2, vredne 27.053 DEM v tolarski protivrednosti in nadomestne parc. št. ..., vse travniki, r. 5, v skupni izmeri 34.344 m2, vredne 35.588 DEM v tolarski protivrednosti. Iz tega sledi, da znaša vrednost v naravi dane odškodnine 131,54 % vrednosti podržavljenega zemljišča. Tožena stranka tudi ugotavlja v svoji odločbi, da bi moral upravni organ prve stopnje zahtevo tožeče stranke kot neutemeljeno po vsebini zavrniti, ne pa zahtevka zavreči. Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da zamenjava zemljišč ni bila sporazumna temveč prisilna, da barjanski travniki niso bili ob nadomestitvi pravilno ovrednoteni in ji zato pripada razlika 4.060 m2 njiv. Za to razliko zahteva vrnitev njiv v naravi, saj je lastnik zaščitene kmetije in želi obdelovati zemljo, ki je sedaj zapuščena. Tožeča stranka in njena pokojna mati S.T. za podržavljene parcele nista prejela nikakršne odškodnine, obratno znesek, naveden v odločbi o arondaciji, sta morala plačati, kar je razvidno iz blagajniškega prejemka Agrokombinata B.Ljubljana.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Vrednost podržavljenih in nadomestnih zemljišč je bila pravilno ugotovljena v skladu z Zakonom o denacionalizaciji (ZDen) in podzakonskim predpisom. Upravni organ v postopku denacionalizacije pa ne more spreminjati odločbe o podržavljenju.

Tožba ni utemeljena.

ZDen v 29. točki 1. odstavka 3. člena določa, da so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine parc. št. ... k.o. V., v skupni izmeri 12.239 m2, ocenjene na 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem parc. št. ... k.o. I.L. v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjene na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter sta s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.

Upravni organ v postopku denacionalizacije odloča o zahtevi stranke za vrnitev podržavljenega premoženja po določbah ZDen, ne more in ne sme pa odločati o zakonitosti in pravilnosti konkretne odločbe o podržavljenju. Zato navedbe tožeče stranke o kvalitetni neustreznosti nadomestnih nepremičnin in o tem, da je bil v času podržavljenja mladoleten in ga je zastopala v postopku arondacije pokojna mati, ki je sprejela zamenjavo nepremičnin, niso predmet postopka o denacionalizaciji in tudi ne morejo vplivati na odločitev o tem.

Sodišče pa sicer pritrjuje navedbi tožeče stranke v njeni tožbi, da sta morala skupaj s pokojno materjo na podlagi arondacijske odločbe še plačati razliko v znesku takratnih 47.414 din in ne obratno, da sta prejela odškodnino v tej višini. To pa ne vpliva na oceno ustreznosti nadomestnih zemljišč, ki jo je ugotovila tožena stranka na podlagi primerjave površin in vrednosti podržavljenih oziroma nadomestnih zemljišč.

Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).