Jedro

Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka A., d. o. o. je dolžna tožeči stranki B. B. povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki), da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plača 13.208,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2023 dalje do plačila. Hkrati je toženki naložilo še povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v znesku 819 EUR.

2.Toženka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je v odgovoru na tožbo v celoti prerekala navedbe tožeče stranke. Hkrati je prosila za podaljšanje roka, kar je potrebno smiselno šteti, da se bo z nadaljnjo pripravljalno vlogo podrobneje opredelila do navedb tožeče stranke, saj lahko do konca prvega naroka za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Iz odgovora na tožbo izhaja, da zahtevek prereka, vsebinsko pa je dodala, da nima enakih podatkov, torej takšnih podatkov, kot jih v tožbi navaja tožnica. Meni, da je s tem zadostila zahtevi po obrazloženosti odgovora na tožbo. Šteje, da s tem niso nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe. Navedla je še, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS iz sklepa II Ips 79/2023, Ips 25/2024 z dne 22. 5. 2024.

3.Tožnica je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Hkrati je zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženka ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje toženki pravilno vročilo tožbo z opozorilom iz drugega odstavka 277. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da bo v primeru, če v roku 30 dni ne bo odgovorila na tožbo, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člena ZPP), izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudno sodbo). Toženka je znotraj navedenega zakonskega roka sodišču poslala vlogo, ki jo je naslovila "Odgovor na tožbo in prošnja za podaljšanje roka", v kateri je navedla, da prereka vse obtožbe tožeče stranke v celoti, da se z njimi ne strinja in nima enakih podatkov, kot jih navaja tožeča stranka, hkrati pa zaradi nepredvidene in nenačrtovane bolniške odsotnosti odgovorne osebe v podjetju prosi sodišče za podaljšanje roka za odgovor na tožbo, da bo lahko zadevo v celoti s podatki in dokazili predala pooblaščencu, ki bo lahko aktivno zastopal toženo stranko in odgovoril na tožbo.

6.V 278. členu ZPP je določeno, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, ker sicer velja fikcija, da sploh ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu, odgovoru na tožbo pa mora priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. Iz navedene določbe izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbi izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo. Toženka je sicer navedla, da prereka navedbe tožeče stranke, vendar tega ni storila substancirano oziroma z navedbo nasprotujočih dejstev in s predlaganjem dokazov, s katerimi bi se ta dejstva ugotavljala. Takšne vloge ni mogoče šteti za obrazložen odgovor na tožbo, zato se skladno z omenjenim 278. členom ZPP šteje, da ni bil vložen. S tem pa je izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v prvem odstavku 318. člena ZPP. Ta določa, da v primeru, če tožena stranka v zakonskem roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je tožni stranki tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da so zahtevani pogoji za izdajo zamudne sodbe, katerih obstoj toženka s svojo pritožbo ne prereka, izpolnjeni. Takšen zaključek pa ima za posledico, da sodišče po uradni dolžnosti izda zamudno sodbo.

8.Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da roka za odgovor na pritožbo, ker gre za prekluziven rok, ni mogoče podaljšati, zato je brezpredmetna toženkina pritožbena trditev, da bi bilo treba njeno prošnjo za podaljšanje roka upoštevati kot prošnjo, da se bo z nadaljnjo pripravljalno vlogo podrobneje opredelila do navedb tožeče stranke. Enako velja tudi za toženkino pritožbeno trditev, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s pravnim stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v zadevi II Ips 79/2023, II Ips 25/2024. V čem naj bi bilo nasprotje, toženka ne pojasni, zato takšne pomanjkljive pritožbene navedbe ni mogoče presojati.

9.Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP). Tožničini stroški pritožbenega postopka predstavljajo strošek sestave odgovora na pritožbo (625 točk po Odvetniški tarifi (OT) tar. št. 19/1) in izdatki za stranko (12,5 točk po 3. odstavku 11. člena OT), kar skupaj z DDV znaša 466,65 EUR (637,5 točk x 0,60 EUR + 22% DDV).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318, 318/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.