Jedro

Narok za ureditev meje je nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj, v čigar interesu je oprava takšnega naroka, stroškov za izvedenca ne založi, potem sodišče takšnega naroka ne more opraviti. Šteje se, da je predlagatelj predlog umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Izrek izpodbijanega sklepa se glasi: „Predlog za sodno določitev meje v zadevi opr. št. N 26/2012 z dne 27.10.2011 se umakne.“ Z 2. točko je sodišče še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Bistvo odločitve je torej v fikciji umika predloga. Pravna podlaga odločitve je procesna določba prvega odstavka 36. člena ZNP (1). To pravno podlago je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi korektno navedlo.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je laična pritožba jezikovno pretežno nerazumljiva. Kar je mogoče iz nje razbrati, je, da predlagatelj zadevo doživlja kot stisko, da se počuti kot žrtev nasilja in da sodišču predlaga, naj ta njegov položaj razume ter pravično odloči. 3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V prvem odstavku 36. člena ZNP je jasno določeno, da v primeru, ko sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem, pa predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedenca, sodišče izda sklep, da se predlog šteje za umaknjen. V 134. členu ZNP (2) je predviden narok za ureditev meje, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Tak narok pa je nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj, v čigar interesu je oprava takšnega naroka, stroškov za izvedenca ne založi, potem sodišče takšnega naroka ne more opraviti. V skladu s prej navedeno določbo 35. člena ZNP, se zato v takšnem primeru šteje, da je predlagatelj predlog umaknil. 6. Pravna podlaga odločitve ni protiustavna. Čim je tako, pa je treba ugotoviti le še to, ali so podana dejstva, na katera pravno pravilo navezuje prej opisano posledico. Povedano preprosto, pomembno je le to, ali je bil predlagatelj opozorjen na to, kaj se bo zgodilo, če predujma za izvedenca ne bo založil, in ali predujma kljub takšnemu opozorilu v resnici ni plačal. Sodišče prve stopnje je na obe vprašanji v izpodbijanem sklepu odgovorilo pritrdilno. Ugotovilo je, kdaj je bil predlagatelj pozvan k plačilu predujma in opozorjen na posledice, če tega ne bo storil, dalje, kdaj je potekel rok za plačilo predujma in nazadnje, da do izteka roka predlagatelj predujma ni plačal. 7. Pritožnik tako ugotovljenim dejstvom v pritožbi ni nasprotoval. Čim je tako, pa tudi pritožbenemu sodišču ne preostane prav nič drugega, kakor da ugotovi pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožba namreč ni utemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP (3) je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 ter poznejše spremembe tega predpisa)

(2) Ta procesna določba, kakor tudi naslednja iz 135. člena ZNP glede na določbo iz 2. alineje 273. člena SPZ (Stvarnopravni zakonik) še vedno velja.

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe tega predpisa)