Up-180/02 - 6

4. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločitev Ministra za pravosodje št. 111-22/01 z dne 27. 2. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnica navaja, da se je dne 23. 8. 2001 prijavila na razpis prostega delovnega mesta državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Ker jo je personalna komisija državnega tožilstva tudi na ponovno zahtevo Ministra za pravosodje soglasno ocenila za neprimerno za opravljanje funkcije državne tožilke, je Minister za pravosodje ni mogel predlagati v imenovanje. Meni, da določba petega odstavka 20. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 in 59/99 - v nadaljevanju ZDT), ki določa, da je drugo mnenje personalne komisije, ki je sprejeto z večino dveh tretjin vseh članov, za Ministra za pravosodje obvezno, ni v skladu z načelom enakosti, ker ne daje vsem kandidatom enakih možnosti. Takšna pravna ureditev naj bi personalni komisiji dopuščala, da ravna arbitrarno in da odkloni kandidate brez opravičenih razlogov. Tako naj bi personalna komisija v svojem prvem mnenju navedla razlog za pritožničino neprimernost za opravljanje tožilske funkcije pomanjkanje prakse na kazenskopravnem področju, v svojem drugem mnenju pa slabo obvladovanje slovenskega jezika. Poudarja, da jo je personalna komisija v zvezi z njeno kandidaturo na razpisano delovno mesto državnega tožilca v letu 2000 ocenila za primerno, vendar je dalo prednost drugi kandidatki. Po mnenju pritožnice je personalna komisija pri oblikovanju mnenja o njeni kandidaturi ravnala nestrokovno in nekorektno ter v njeno škodo. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladnost petega odstavka 20. člena ZDT in naloži Ministru za pravosodje, naj poda predlog za njeno imenovanje.

B.

V skladu z določbo prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo dopustno vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker ZDT ne določa posebnega pravnega sredstva zoper odločitve Ministra za pravosodje, da določenega kandidata za državnega tožilca ne bo predlagal v imenovanje, je izpodbijana odločitev posamični akt, zoper katerega je pritožnici za varstvo njenih ustavnih pravic zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave.

Ker pritožnica pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpala pravnega varstva, ni izpolnjena procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 20. člena ZDT je Ustavno sodišče izločilo in jo bo obravnavalo kot samostojno zadevo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan