Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nični pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in sporazum po 142. členu SPZ ter dodatek št. 1 k pogodbi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, ker je Vrhovno sodišče na predlagana pravna vprašanja že odgovorilo v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nični pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo številka 001 z dne 24. 8. 2004 in notarski zapis opr. št. SV ... z dne 8. 9. 2004, ki vsebuje pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo št. 001 in sporazum po 142. členu SPZ ter dodatek št. 1 k pogodbi o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo št. 001 z dne 8. 10. 2008. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo potrdilo.
3. Tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
(1) ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ZVPot testa nepoštenosti ne omejuje na nejasne in nerazumljive pogodbene pogoje?
(2) Ali je sodišče pravilno zaključilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, in konkretno, ali je sodišče pravilno štelo, da je banka glede pogodbe, ki je bila sklenjena pred letom 2011, dolžna potrošniku posredovati informacijo, kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec stalno prebivališče, in zvišanje tuje obrestne mere?
(3) Ali je sodišče pravilno zaključilo, da je v nasprotju z zahtevo dobre vere podano znatno neravnotežje o pogodbenih pravicah in obveznostih strank in konkretno, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da se neustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost odraža v znatnem neravnotežju, ter konkretno, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je znatno neravnotežje podano, ker je toženka zaradi bančnih pravil, predpisanih z zakonom, svoje valutno tveganje upravljala?
(4) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da izključitev uporabe Direktive po drugem odstavku 1. člena Direktive ni podana, in ali je sodišče druge stopnje pravilno ravnalo, ko je pri presoji preglednosti in nepoštenosti zanemarilo, da dispozitivna pravila slovenskega prava urejajo valutno klavzulo?
(5) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ZVPot testa nepoštenosti ne pogojuje s kumulativnim obstojem obeh predpostavk (dobre vere in znatnega neravnotežja), in ko je uporabilo posamezne pogoje iz prvega odstavka 24. člena ZVPot?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367a. člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je na predlagana pravna vprašanja že odgovorilo v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024. Zato je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367a. člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).