Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožnika delno ugodilo tako, da je odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v višini 41,00 EUR, za znesek 626,00 EUR pa je plačilni nalog z dne 16. 9. 2013 razveljavilo.

Zoper sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka in smiselno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj spor zaradi neizbire kandidata, kot nepremoženjski spor z edinim možnim odškodninskim zahtevkom, ki je denarna terjatev, ne obstaja. Gre za kršitev pravic pri zaposlovanju. Tožena stranka ni upoštevala pri zaposlitvi določil ZDR in je storila kaznivo dejanje, ker je tožnik izgubil možnost kandidiranja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je pravilno delno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je namreč vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine v višini 41.000,00 EUR ter je ob vložitvi tožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008). Po 105.a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu. Zoper njega je pravočasno vložil ugovor, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je delno utemeljen in odločilo da se ugovoru delno ugodi tako, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v višini 41,00 EUR, za znesek 626,00 EUR pa je plačilni nalog z dne 16. 9. 2013 razveljavilo. Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo. Enako je odločilo VDSS tudi v zadevah opr. št. Pdp 170/2013 z dne 28. 3. 2013 in Pdp 1054/2013 z dne 5. 12. 2013.