Jedro

V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.

Izrek

Za odločanje o predlogu za zavarovanje na nepremičninah, vpisanih v k.o. Bežigrad, Nove Jarše in Vič, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Litiji je s sklepom opr. št. 1427 Z 1/2011 z dne 08. 03. 2011 dovolilo zavarovanje upnikove denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve le na dolžnikovi nepremičnini v k.o. Litija, glede odločanja o predlogu za zavarovanje na dolžnikovih nepremičninah v k.o. Bežigrad, Nove Jarše in Vič pa se je izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo v tem delu po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču, pri čemer se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na določbo 242. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ).

Okrajno sodišče v Ljubljani svoje pristojnosti ni sprejelo z utemeljitvijo, da je v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ v primeru, kadar ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu navedena na prvem mestu, za samo zavarovanje pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Okrajno sodišče v Ljubljani je zato menilo, da je za odločanje o predlogu za zavarovanje pristojno Okrajno sodišče v Litiji, pri čemer se je sklicevalo tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. R 70/2002. Za odločanje o predlogu za zavarovanje na nepremičninah, vpisanih v k.o. Bežigrad, Nove Jarše in Vič, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v konkretnem primeru vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na več nepremičninah. Nepremičnina, ki je v predlogu za zavarovanje navedena kot prva, leži v k.o. Litija, ostale nepremičnine pa v k.o. Bežigrad, Nove Jarše in Vič. Prva navedena nepremičnina torej leži na območju Okrajnega sodišča v Litiji, ostale nepremičnine pa ležijo na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Določba 242. člena ZIZ ne ureja primerov, ko upnik vloži predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališču Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je v tem primeru treba glede na določbo 239. člena ZIZ smiselno uporabiti določbo drugega odstavka 166. člena ZIZ. Tako je v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu (prim. VSL sklep R 146/2001 z dne 14. 11. 2001, enako stališče pa je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I R 82/2003 z dne 18. 12. 2003). Poleg tega ni najti nobenega utemeljenega razloga za to, da bi v primeru, ko želi upnik pridobiti zastavno pravico na nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč, za določitev krajevno pristojnega sodišča, ki bo odločalo o predlogu za začetek postopka, v postopku zavarovanja veljala drugačna pravila kot v postopku izvršbe. V obeh primerih bi moralo sodišče o predlogu za začetek postopka odločiti čim hitreje (načelo hitrosti postopka v 11. členu ZIZ) in je zato smotrno, da tako v postopku izvršbe kot v postopku zavarovanja velja pravilo o atrakciji krajevne pristojnosti po legi nepremičnine, ki je v predlogu navedena kot prva.

Glede na to, da je v konkretnem primeru v predlogu za zavarovanje na prvem mestu navedena nepremičnina, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Litiji, je torej tudi za odločitev o predlogu za zavarovanje glede vseh ostalih nepremičnin, na katerih je bilo predlagano zavarovanje, pristojno Okrajno sodišče v Litiji.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.