Jedro

Sodišče pritrjuje stališču toženke v izpodbijani odločbi, da tožniku BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe ni mogoče priznati, saj so morebitni stroški pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in ne na dan vložitve prošnje za BPP oziroma po njeni vložitvi, kot to določa citirani drugi odstavek 11. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 2014/2019-27 s 27. 5. 2021, v zvezi s to pritožbo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter za vložitev ustavne pritožbe.

2. V obrazložitvi ugotavlja, da je bila prošnja za dodelitev BPP v tej zadevi vložena 24. 6. 2021, medtem ko je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje in po pooblaščencu še pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil že 16. 6. 2021, kar je več kot teden dni pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Tako tožniku, ob upoštevanju navedenega ter določbe drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), glede njegove prošnje za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe, po mnenju toženke BPP ni mogoče priznati, saj so morebitni stroški pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga ter pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in ne po dnevu, ko je bila prošnja vložena. Glede prošnje za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje, ugotavlja, da je tožnik pritožbo zoper sklep že vložil, iz prošnje za dodelitev BPP in U-vpisnika pa ne izhaja, da bi bil v zvezi s pritožbenim postopkom pozvan k podaji dodatnih vsebinskih vlog oziroma k sodelovanju na seji oziroma naroku za glavno obravnavo, zato po oceni toženke dodatno svetovanje in zastopanje ni smiselno. Prošnjo v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ter za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev ustavne pritožbe, pa je toženka zavrnila kot preuranjeno. S tem v zvezi citira 83. in 96. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri prosi za ugodno rešitev ter se sklicuje na določbe druge alineje prvega odstavka in na drugi odstavek 24. člena ZBPP, četrto alinejo 26. člena, drugi odstavek 27. člena ter na tretji odstavek 28. člena ZBPP. Smiselno torej sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbe odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

4. Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K odločitvi sodišča**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče ugotavlja, da med strankama niso sporne dejanske okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, saj jim tožnik ne ugovarja, in sicer: - da je tožnik zaradi evidentiranja urejenega dela meje - obnove 20. 10. 2019 vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče RS odločilo s sklepom I U 2014/2019-16 z 9. 3. 2021, s katerim je njegovo tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, ker je zaradi pomanjkljivosti ni bilo mogoče obravnavati; - da je tožnik 19. 4. 2021 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in po pooblaščencu še pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki ga je sodišče zavrglo s sklepom I U 2014/2019-27 s 27. 5. 2021; - da je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje in po pooblaščencu še pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 2014/2019-27 s 27. 5. 2021 vložil 16. 6. 2021; - da je tožnik predmetno prošnjo za dodelitev BPP vložil 24. 6. 2021. 7. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

8. Ob upoštevanju citirane določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP ter med strankama nespornega datuma vložitve predmetne prošnje za dodelitev BPP ter prav tako nespornega dejstva, da je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo vložil več kot teden dni pred vložitvijo predmetne prošnje za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje stališču toženke v izpodbijani odločbi, da tožniku BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe ni mogoče priznati, saj so morebitni stroški pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in ne na dan vložitve prošnje za BPP oziroma po njeni vložitvi, kot to določa citirani drugi odstavek 11. člena ZBPP.

9. Pravilno je tudi stališče toženke v zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje. Tudi v tem delu relevantne dejanske okoliščine, in sicer da je tožnik pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 2014/2019-27 s 27. 5. 2021 že vložil ter da v zvezi s pritožbenim postopkom ni bil pozvan k podaji dodatnih vsebinskih vlog oziroma k sodelovanju na seji oziroma naroku za glavno obravnavo, niso sporne, zato je odločitev toženke pravilna tudi v tem delu.

10. Toženka pa je njegovo prošnjo pravilno zavrnila tudi v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP v zvezi s postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi ter za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev ustavne pritožbe. Skladno s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-12 ter s 96. členom ZUS-13 sta namreč revizija in obnova postopka izredni pravni sredstvi, ki ju je, pod točno določenimi zakonskimi pogoji, mogoče vložiti zgolj zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano v upravnem sporu, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS pa se ustavna pritožba prav tako lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. To pomeni, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP tudi v tem delu preuranjena, saj bi ustavno pritožbo lahko vložil šele po tem, ko bo v upravnem sporu izčrpal vsa pravna sredstva, za kar pa v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji.

11. Na tem mestu sodišče še dodaja, da določba 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje tožnik v tožbi in ki določa vsebinske pogoje za presojo upravičenosti do BPP, pa tudi ostale določbe tega zakona, na katere se prav tako sklicuje v tožbi (četrta alineja 26. člena, drugi odstavek 27. člena ter tretji odstavek 28. člena ZBPP, ki določajo oblike pravne pomoči in obseg dodelitve BPP), iz vseh prej navedenih razlogov v obravnavani zadevi niso pravno upoštevne.

12. Po vsem povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Kot obrazloženo, pravno pomembno dejansko stanje za odločitev v tej zadevi, na katerem temelji izpodbijana odločba, med strankama ni sporno. Zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 Po prvem odstavku 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča RS o dopustitvi revizije. 2 Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP), kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 3 Prvi odstavek 96. člena ZUS-1 določa razloge, zaradi katerih se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi.