Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožnik na glavni obravnavi ob soglasju toženca tožbo umaknil, je sodišče postopek zakonito ustavilo. Izjava o umiku tožbe ni pogojna in je ni mogoče preklicati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo 5. 7. 2012 izjavil, da tožbo umika. Pooblaščenka tožene stranke je z umikom tožbe soglašala, sodišče prve stopnje je zato na podlagi 3. odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) postopek ustavilo.
Zoper sklep se je pritožil tožnik in navedel, da je po prebiranju zapisnika o naroku za glavno obravnavo ugotovil, da je pri izračunu starostne pokojnine napaka. Izračun je nepravilen zaradi nepravilno upoštevanega količnika za preračun iz bruto vrednosti v neto v delu, ki se nanaša na nadomestilo. K odločbi o nadomestilu plače je bil priložen izračun nadomestila, iz katerega se vidi, da so bile upoštevane neto plače, to pomeni, da je tudi nadomestilo v neto znesku in ni pravilen preračun s količnikom. Predlaga, da tožena stranka ponovno preračuna celotno osnovo za starostno pokojnino v obliki, ki bo tudi njemu razumljiva. Če se bo ob ponovnem izračunu izkazalo, da je bil oškodovan, zahteva, da mu tožena stranka izda novo odločbo. Kot dokaz je priložil odločbo o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s priloženim izračunom nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je s pravilno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku upoštevalo tožnikovo izjavo, da tožbo umika in postopek ustavilo. V postopkih v socialnih sporih se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če z ZDSS-1 ni drugače določeno. Po 2. členu ZPP sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, po 1. odstavku 3. člena ZPP pa tožeča stranka lahko prosto razpolaga z zahtevkom, ki ga je postavila. Izjava tožnika, da tožbo umika, h kateri je, kot izhaja iz zapisnika glavne obravnave z dne 5. 7. 2012, podala soglasje tožena stranka, je v skladu z omejenim načelom dispozitivnosti ter v skladu z določbo 2. odstavka 188. člena ZPP, po katerem lahko tožeča stranka umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Sodišče takšno izjavo volje upošteva in je na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP postopek dolžno ustaviti. Razlogi, zaradi katerih se je tožnik odločil za umik tožbe, niso pomembni. Po stališču sodne prakse in pravne teorije je izjava o umiku tožbe procesno dejanje, ki ne more biti pogojna in takšne izjave tudi ni mogoče preklicati. To velja tudi za primer zatrjevanih napak volje (komentar dr. Aleša Galiča k 188. členu ZPP v publikaciji Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, v izdaji založbe Gospodarski vestnik, leta 2006).
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izjavo o umiku tožbe in postopek ustavilo.
Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 365. člena ZPP zavrnilo.