Jedro

V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik s predmetno tožbo izpodbija sklep Finančne uprave Republike Slovenije o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Iz navedenega sklepa izhaja, da se za tožnika-dolžnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 19. 8. 2016 skupaj 192.235,86 EUR (1. točka izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem dolžnikovih terjatev, ki jih ima do A. A., na podlagi prodajne pogodbe z dne 20. 4. 2010, za znesek terjatve v višini 125.000,00 EUR (2. točka izreka). Tožniku-dolžniku se prepoveduje razpolagati s terjatvijo do zarubljenega zneska, njegovemu dolžniku A. A. pa se naloži, da plača zarubljeni znesek dolga v višini 125.000,00 EUR na prehodni podračun, ki je naveden (3. točka izreka). V 4. točki izreka so navedeni izvršilni naslovi, na katerih temeljijo obveznosti tožnika-dolžnika. Iz izreka navedenega sklepa še izhaja, da vse stroške davčne izvršbe plača tožnik-dolžnik; da pritožba tožnika-dolžnika ne zadrži začete davčne izvršbe ter da ugovor zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve (5., 6. in 7. točka izreka).

2. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je odločalo o ugovoru A. A. ter o pritožbi tožnika zoper navedeni sklep. S sklepom je združilo postopek z ugovorom A. A. ter s pritožbo tožnika ter z odločbo pritožbo zavrnilo, ugovoru pa ugodilo in navedeni sklep odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (sklep in odločba Ministrstva za finance DT-499-29-127/2017-3 z dne 29. 9. 2017).

3. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijani sklep ni zakonit. Glede na to, da je bil izpodbijani sklep odpravljen, predlaga, da sodišče razsodi tako, da ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Glede na to, da je bil izpodbijani sklep odpravljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek predlaga, da sodišče tožbo zavrže. 5. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

6. V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 7. Pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi: - da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1); - da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8. Po navedenem je sodišče moralo tožbo zavreči iz razlogov po 4. in 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sklep o zavrženju tožbe v takšnem primeru na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 izda senat. 9. Odločitev o zavrženju tožbe pomeni, da se utemeljenost tožbe po vsebini ne presoja.

10. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.