Jedro

Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d. o. o., matična številka: 0000, davčna številka: 0000 (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Pravno svetovanje B. B. s. p., matična številka: 0001 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje stečajni dolžnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in stečajni postopek ustavi.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica postopka Republika Slovenija. Pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročalo predlog upnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, FURS, za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Dolžnik je podal zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Ker je bila zahteva nepopolna, je sodišče prve stopnje dolžnika pozvalo, da jo v zakonskem roku ustrezno dopolni, česar dolžnik ni storil, temveč je podal predlog za podaljšanje roka za dopolnitev. Ker zakon podaljšanja roka ne predvideva, je sodišče prve stopnje odločilo, da se domneva, da je dolžnik insolventen, zato je nad dolžnikom začelo stečajni postopek.

6. Pritožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, s čimer naj bi dolžnika prikrajšalo za izvedbo postopka finančnega prestrukturiranja ter posledično za odpravo insolventnosti. Če vloži predlog za začetek stečajnega postopka upnik, mora sodišče dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu predloga vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka (prvi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Dolžnik lahko v roku 15 dni po prejemu takega predloga ali ugovarja, da ni insolventen ali da upnikove terjatev ne obstoji (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), lahko pa v istem roku zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP). Gre za t.i. zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ji mora dolžnik predložiti ustrezne listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP.

7. V obravnavanem primeru je dolžnik v zakonskem roku dne 23. 9. 2020 podal zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vendar ji ni predložil zakonsko zahtevanih listin, zato ga je sodišče s sklepom z dne 24. 9. 2020 (p. d. 5) pravilno pozvalo, da v roku treh delovnih dni predloži ustrezne listine in ga tudi opozorilo, da roka ni mogoče podaljšati, kar je skladno z določbo tretjega in četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Dolžnik je zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z vlogo z dne 7. 10. 2020 sicer dopolnil, a le delno. Dolžnik je v vlogi namreč sam navedel, da ni uspel pridobiti poročila pooblaščenega revizorja brez pridržka o pregledu izjave poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, zato naj mu v zvezi s tem sodišče rok podaljša. Pri tem se je skliceval na bolezen zakonitega zastopnika C. C., ki je hkrati tudi edini družbenik in edini zaposleni pri dolžniku. A glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek. Tako odločitev mu izrecno narekuje 2. točka prvega odstavka 239. člena v zvezi s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP, iz katerega izhaja, da če dolžnik v roku iz tretjega odstavka istega člena ne ravna po sklepu o dopolnitvi zahteve, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen, sodišče pa izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog.

8. Na drugačno odločitev sodišča prve stopnje tudi ne more vplivati (sicer povsem pavšalno) sklicevanje dolžnika na bolezen C. C. Iz dolžnikove zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 23. 9. 2020 namreč izhaja, da je bil C. C. v bolniškem staležu do 28. 8. 2020 in se je septembra 2020 vrnil na delo. To pomeni, da v času, ko bi moral zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnik dopolniti, zakoniti zastopnik dolžnika (ter edini družbenik in zaposleni pri dolžniku) C. C. ni bil bolan, zato je tudi pritožbeno sklicevanje na njegovo bolezen neutemeljeno, saj na nezmožnost popolne / ustrezne dopolnitve dolžnikove zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, bolezen zakonitega zastopnika ni vplivala.

9. Glede na vse navedeno izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).