Jedro

Zarubi se lahko le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. Pri slednjem je opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog upnikov za prenos zarubljene terjatve v plačilo zavrne in predlog za povrnitev stroškov predloga tudi v preostalem delu zavrne.

II. Upniki so dolžni dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 187,27 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, v presežku pa se dolžnikov predlog za povrnitev stroškov pritožbe zavrne.

III. Upniki sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom In 76/2006 z dne 12. 3. 2007 (ta je postal pravnomočen 12. 3. 2008), nadaljuje s prenosom terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika A., d.d., do višine upnikove terjatve, na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah In 76/2006 z dne 12. 3. 2007 in sklepa istega sodišča In 76/2006 z dne 10.12. 2013, ki je postal pravnomočen 5. 3. 2014 (1. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora upniku (v nadaljevanju: upniki) v 8 dneh povrniti 57,12 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje, v presežku pa je stroškovni predlog upnikov zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo in predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter naložitev stroškov postopka v plačilo upnikom ali sodišču. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo upniki predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 12. 2013 na predlog upnikov izvršbo nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, to je rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika A., d.d. Navedeni sklep je postal pravnomočen 5. 3. 2014. Z vlogo z dne 7. 3. 2014 so upniki nato predlagali prenos zarubljene terjatve v poplačilo, na podlagi katerega je sodišče izdalo izpodbijani sklep.

7. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izpodbijani sklep nejasen in nekonkretiziran, saj iz njega ni razvidno, kakšno terjatev in v kakšni višini bi naj imel do A., d.d., kar pa bi moralo biti opredeljeno, da bi bil lahko sklep o izvršbi sploh izvršen. Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo (smiselno enako velja tudi za predlog za nadaljevanje izvršbe) navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe, ter drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. V predmetni zadevi so upniki sicer opredelili sredstvo izvršbe (rubež in prenos terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika A., d.d.), niso pa navedli predmeta izvršbe (terjatve), kar bi bilo glede na navedeno sredstvo izvršbe potrebno. Zarubi se namreč le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo (120. člen ZIZ) bodisi namesto plačila (127. člen ZIZ). Višje sodišče pri tem pripominja, da je pri slednjem (predlog za prenos namesto plačila izhaja tudi iz vloge upnikov z dne 7. 3. 2014) opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev (tretji odstavek 127. člena ZIZ). V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnika ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog upnikov za prenos terjatve zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na sprejeto odločitev in razloge zanjo ostale pritožbene navedbe niso odločilne za preizkus izpodbijanega sklepa in višje sodišče nanje posebej ne odgovarja.

8. Odločitev o spremembi izpodbijanega dela 2. točke izreka sklepa in zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov predloga za prenos terjatve je posledica zavrnitve predloga za prenos terjatve in temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

9. Višje sodišče še pojasnjuje, da sprejeta odločitev ne pomeni, da v primeru ustrezne opredelitve morebitne dolžnikove terjatve upniki ne bi mogli ponovno predlagati nadaljevanja izvršbe z rubežem in prenosom te terjatve (tretji odstavek 34. člena ZIZ).

10. Dolžnik je s pritožbo uspel in dosegel zavrnitev predloga za prenos terjatve, zato je treba šteti, da so mu upniki stroške pritožbenega postopka neutemeljeno povzročili in so mu jih dolžni povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Višje sodišče je stroške odmerilo po priglašenem stroškovniku in jih dolžniku priznalo skladno z Odvetniško tarifo, ki jo je glede na določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT treba uporabiti v predmetni zadevi, in z Zakonom o sodnih taksah – ZST-1, v višini 187,27 EUR. Dolžniku ni priznalo priglašenega stroška DDV, saj iz stroškovnika ne izhaja, da je pooblaščenec dolžnika (odvetnik I. Z.) zavezanec za DDV, ter stroška sodne takse za pritožbo, saj je dolžnik oproščen plačila sodnih taks v postopku na podlagi opombe 4. b taksne tarife ZST-1. 11. Upniki sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo, saj slednji ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).