Jedro

Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 230.720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Navedeni znesek je tožnik zahteval iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode, ki naj bi mu nastala zaradi nezakonitih odločb tožene stranke o nepodaljšanju bolniškega staleža, kot je bilo presojeno v štirih socialnih sporih. Sodišče je presodilo, da tožena stranka odškodninsko ne odgovarja za vtoževano škodo, ker ni elementa protipravnosti, ki bi se odražal v neobičajni metodi dela tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je bilo o upravičenosti njegovega bolniškega staleža po sodbah socialnega sodišča kar šestkrat napačno odločeno s strani tožene stranke. To kaže na to, da ni bilo vse narejeno v skladu s pravili stroke, da bi mu bil omogočen zakonit postopek. Dejstvo, da osebna zdravnica ni predložila vse medicinske dokumentacije, ne dopušča toliko napačnih odločb, saj bi morala tožena stranka sama poskrbeti za pridobitev vseh podatkov. Ni bil deležen osebnega pregleda pri toženi stranki, čeprav se je o njegovih pravicah odločalo dvanajstkrat letno v 6-letnem časovnem obdobju.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revident je utemeljeval odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske in premoženjske škode, ker je bilo v štirih socialnih sporih presojeno tako, da je bilo odpravljenih šest zanj negativnih odločb tožene stranke in je bila pri revidentu v spornih obdobjih ugotovljena začasna nezmožnost za delo in s tem utemeljena odsotnost z dela. To je bilo ugotovljeno za obdobja: - od 1. 4. 2008 do 3. 5. 2008 (zadeva Ps 1517/2008), - od 3. 12. 2010 do 18. 1. 2011 (zadeva VII Ps 253/2011), - od 11. 12. 2011 do 22. 12. 2011 (zadeva VII Ps 74/2012), - od 23. 6. 2012 do 8. 8. 2012 in od 25. 12. 2012 do 23. 2. 2013 (zadeva VII Ps 1959/2012).

8. Revident je bil v obdobju 2008-2014 v dolgotrajnem bolniškem staležu. Od leta 2005 do 2012 mu je bilo tako izdano več kot 40 odločb o ugotovljeni začasni zadržanosti z dela. Njegove zdravstvene težave so sicer izvirale iz poškodbe kolena v letu 2004. 9. Pri odločanju o revidentovi delazmožnosti s strani tožene stranke je šlo za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela (2. točka drugega odstavka 13. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in naslednji)). Revident pa je bil dejansko odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov šest let in v tem času mu le za krajša časovna obdobja s strani tožene stranke ni bila priznana odsotnost z dela, kar pa se je v naknadnih socialnih sporih izkazalo za nepravilno. V sodnih postopkih je sodišče na podlagi mnenja izvedencev oziroma lečečega zdravnika drugače ocenilo revidentovo delovno zmožnost kot tožena stranka.

10. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišč nižjih stopenj, da revident sklepčno ni zatrjeval okoliščin glede ravnanja tožene stranke z vidika odškodninskega elementa protipravnosti, zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana. Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Pravno naravo odločanja tako v upravnem (kot tudi v sodnem) postopku zaznamuje prosta dokazna ocena in možnost različnega tolmačenja predpisov. Ugotovljena nezakonitost pa sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za utemeljevanje odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih ali sodnih organov po ustaljeni sodni praksi zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.

11. Drugačno mnenje sodnih izvedencev (tudi na podlagi medinske dokumentacije, ki v upravnem postopku ni bila predložena) ne utemeljuje težje (očitne) kršitve, ki bi utemeljevale odškodninski element protipravnosti. Dokumentacijo, ki je v času odločanja tožene stranke obstajala, bi revident lahko sam predložil toženi stranki vsaj v pritožbenem postopku. Tožena stranka ni dolžna preverjati, ali morda še kje drugje obstoji dodaten medicinski izvid, če to ne izhaja iz že predloženih listin. Zdravniških izvidov, izdanih po zaključku upravnega postopka, očitno nobena stranka ne more predložiti tekom upravnega postopka, kar posledično izključi tudi dolžnostno ravnanje tožene stranke v takem primeru. Osebni pregled v postopku odločanja tožene stranke ni obvezen, vendar ga lahko predlaga tudi zavarovanec, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje. V primeru, ko ga je tožnik predlagal, pa je bil opravljen.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.