Jedro

Določbe 203. čl. ZIZ se nanašajo na stadij izdaje sklepa o poplačilu in jih ni mogoče upoštevati ob izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba s cenitvijo in prodajo zastavljenih stvari.

Izrek

Upnikova pritožba in dolžnikov ugovor se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep prve stopnje.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku 1.900,00 SIT v zvezi z odgovorom na ugovor, navedeni znesek pa predstavlja nadaljnje izvršilne stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na dolžnikovih premičninah zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika in sicer glavnice v znesku 1.697.110,00 SIT, zakonskih zamudnih obresti od 1.4.1999 do plačila ter izvršilnih stroškov odmerjenih v znesku 29.171,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15.6.1999 do plačila, glede višjega zahtevanega zneska pa je zavrnilo izvršilni predlog. Izvršilni naslov predstavlja sporazum strank o zavarovanju upnikove terjatve, sklenjen pri Okrajnem sodišču v Tolminu, opr.št. R 10/96, dne 31.1.1996. Upnik se pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje, v kolikor je bil njegov izvršilni predlog zavrnjen in zatrjuje vse pritožbene razloge. Upnik se je pri vložitvi izvršilnega predloga zavedal dejstva, da plačilo zneska 1.000.000,00 SIT še ni zapadlo, zato pa je skladno z 203. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagal, da se ta znesek poplača skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Upnik je svojo terjatev zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih premičninah, da bi si bistveno skrajšal pot izterjave dolgovanega zneska. Institut bi izgubil svoj namen, če bi bilo potrebno predlagati izvršbo za vsak obrok posebej. Upnik s tem v zvezi predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del sklepa spremeni oziroma razveljavi.

Dolžnik je vložil proti navedenemu sklepu prve stopnje ugovor po svojem pooblaščencu. Upnik ni dokazal obstoja celotne terjatve. Res je sicer, da sta dolžnik in upnik sklenila posojilno pogodbo, ki jo je upnik tudi priložil predlogu za izvršbo. Glede samega obstoja in višine terjatve v času vložitve predloga za izvršbo, upnik ni predložil nobenih listin. Upnik je predložil le pregled obračunanih in plačanih zapadlih obveznosti v obdobju od 5.4.1995 do 31.3.1999, iz katerega izhajajo skupni zneski, ki naj bi jih dolžnik dolgoval. Dolžnik meni, da bi upnik ob upoševanju zapletenosti terjatve, moral predložiti tudi druge listine, da bi dolžnik sploh lahko ugotovil ali je upnikova terjatev točno obračunana. Sodišče je nadalje napačno izdalo sklep o izvršbi tudi glede zakonskih zamudnih obresti od 1.4.1999 dalje, čeprav je upnik upravičen do takih obresti šele od vložitve izvršilnega predloga.

Upnik je odgovoril na ugovor in nasprotoval dolžnikovim trditvam, da celotna terjatev ni dokazana. Stranki sta sklenili pogodbo o investicijskem posojilu št. 230/95 dne 31.3.1995. Poleg tega je bil pred Okrajnim sodiščem v Tolminu sklenjen sporazum za zavarovanje denarne terjatve upnika z rubežnim popisom dolžnikovih premičnin, ker sta se upnik in dolžnik sporazumela in soglašala o obstoju terjatve.

Upnik je predložil predlogu za izvršbo tudi pregled obračunanih in plačanih zapadlih obveznosti v obdobju od 5.4.1995 do 31.3.1999. Iz tega pregleda je razvidno, koliko znašajo zneski za posamezno vrsto obveznosti. V pogodbi so jasno razvidni pogoji odplačila posojila.

Dolžnik je razpolagal z vsemi potrebnimi podatki za preverjanje upnikovega izračuna obresti.Upnik zahteva tudi povrnitev sreoškov ugovornega postopka v znesku 1.900 SIT.

Pritožba in ugovor nista utemeljena.

O pritožbi: Sporazum strank o zavarovanju upnikove terjatve z dne 31.1.1996, ki predstavlja izvršilni naslov, ima enake učinke kot sodna poravnava (251. c čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP), sodna poravnava pa je izvršljiva le, če je terjatev iz poravnave zapadla (1. odst. 20. čl. ZIZ). 203. čl. ZIZ, na katerega se sklicuje upnik, se ne nanaša na situacijo ob izdaji izvršilnega sklepa, temveč na stadij prodaje nepremičnine v zvezi s katero je podana terjatev zastavnega upnika, ki še ni zapadla do dneva izdaje sklepa o poplačilu. Navedena zakonska določba zato ne predstavlja izjeme od določb 1. odst. 20. čl. ZIZ, ki bi jo lahko upoštevali v konkretnem primeru. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo izvršilni predlog glede nezapadlih terjatev.

O ugovoru: Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moral upnik dodatno utemeljevati višino neplačane terjatve. Višina upnikove terjatve je razvidna iz sporazuma strank o zavarovanju terjatve. V primeru, da je dolžnik delno ali v celoti plačal terjatev, je to dolžan tudi dokazati in zato ne zadostujejo posplošene ugovorne trditve. Neutemeljena je tudi ugovorna trditev glede zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je pravilno dovolilo izvršbo tudi glede zakonskih zamudnih obresti od 1.4.1999 dalje, odločitev pa ima podlago v pogodbenem razmerju strank in določbah 3. odst. 400. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Pritožbeno sodišče je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in neutemeljeni ugovor na podlagi 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ. O stroških postopka v zvezi s pravnima sredstvoma je sodišče odločalo na podlagi 165. in 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Pri tem je upoštevalo, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov glede odgovora na ugovor, ker je bil odgovor potreben, v ugovornem postopku pa je bil upnik tudi uspešen. Priznane stroške predstavljajo sodna taksa v znesku 1.500,00 SIT, poštnina v znesku 200,00 SIT in administrativni stroški v znesku 200,00 SIT.