Jedro

Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno. Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 7. 3. 2013 za povrnitev stroškov izvršitelja po obračunu izvršitelja z dne 4. 3. 2013 v znesku 116,33 EUR.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje prvi svoji odločitvi ni upoštevalo vseh pravno pomembnih dejstev za presojo izvršiteljeve skrbnosti, poleg tega pa si sodišče tudi nepravilno in izven konteksta pravnega reda RS razlaga določbi 49. člena ZIZ in 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Sodišče bi moralo skrbno pretehtati okoliščine konkretnega primera ter nujnost in sorazmernost nasilnega vstopa v dolžnikovo stanovanje. V okviru izvršilnega postopka je namreč nasilen vstop v zasebno stanovanje dopusten le kot skrajen ukrep, ki pride v poštev šele, ko je jasno, da z drugimi sredstvi ne bo mogoče doseči cilja izvršbe. Iz poročila izvršitelja z dne 29. 11. 2012 izhaja, da je izvršitelj ob prvem poskusu rubeža dne 29. 11. 2012, ki se je izvajal ob 9.15 uri, pridobil podatek, da naj bi dolžnica živela na naslovu in naj bi bila zaposlena v lastnem podjetju. Glede na takšne ugotovitve in upoštevaje splošno znano dejstvo, da so zaposlene osebe v dopoldanskem času praviloma v službi, je izvršitelj pravilno ponovno poskušal opraviti rubež brez nasilnega vstopa v stanovanje še v popoldanskem času, to je dne 1. 3. 2013 ob 16.30 uri. Ne glede na to, da se na trkanje in zvonjenje tudi ob tem ponovnem poskusu rubeža ni oglasil nihče, po oceni upnika izvršitelj ob odsotnosti kakršnih koli drugih znakov, da se dolžnik namerno izogiba rubežu, tudi po tem ponovnem poskusu rubeža še ni imel zadostne podlage za zaključek, da rubeža ne bo mogoče opraviti drugače kot s skrajnim ukrepom – nasilnim vstopom v dolžnikovo stanovanje. Takšen poseg bi bil po oceni upnika v tej fazi postopka nesorazmeren, tako glede na zgoraj navedene okoliščine in na višino terjatve ter neprimeren tudi ob dejstvu, da je izvršitelj ob drugem poskusu rubeža pridobil podatek, da naj bi dolžnica živela v najemniškem stanovanju in naj bi bilo v tem stanovanju izvedenih že več rubežev. Takšne ugotovitve kažejo tudi na to, da obstaja le majhna verjetnost, da bi izvršitelj z nasilnim vstopom še našel vrednejše premičnine, ki bi jih bilo mogoče uspešno prodati in poplačati terjatev. Razlogov za neuspešen drugi poskus rubeža torej ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Upnik predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali (peti odstavek 38. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za povrnitev stroškov izvršitelja po obračunu izvršitelja z dne 4. 3. 2013 zavrnilo, svojo odločitev pa je oprlo na ugotovitev, da ta strošek ni bil potreben za izvršbo, saj izvršitelj tudi v drugem poskusu, kljub odredbi sodišča, ni opravil izvršbe v zaprtem prostoru. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je po oceni višjega sodišča pravilna. Kateri stroški so potrebni za izvršbo, je odvisno od okoliščin primera. Na splošno pa so to stroški, ki so potrebni, da se doseže cilj postopka – poplačilo upnika, ali so z njim v razumni zvezi.

7. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZIZ je izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske in pravne narave, razen če sodišče drugače odloči. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bilo drugo izvršilno dejanje opravljeno 1. 3. 2013; enako kot prvo (z dne 29. 11. 2012) ni bilo izvedeno, ker dolžnice ni bilo doma. Iz zapisnika o opravi izvršilnega dejanja (red. št. 35) ne izhaja prav noben pravno upošteven razlog, zakaj tega dne izvršilno dejanje rubeža ni bilo opravljeno. Sodišče je s sklepom z dne 18. 5. 2012 dovolilo izvršbo na premične stvari in istega dne izdalo odredbo za nasilno odprtje prostora, v katerem naj bi se rubež izvedel. V tej zadevi so bili torej izpolnjeni vsi pogoji, da se izvršilno dejanje opravi. V primeru neuspešnega rubeža bi v tem primeru nastopila situacija iz 88. člena ZIZ. Kolikor izvršilno dejanje ni bilo opravljeno, po presoji višjega sodišča pa za to ni bilo utemeljenega razloga, tako nastali stroški niso stroški, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik v pritožbi navaja, da je do priglašenih stroškov upravičen, saj okoliščine primera (že opravljene poizvedbe o dolžnikovem premoženjskem stanju, dejstvu, da dolžnica živi v najemniškem stanovanju, v katerem je bilo izvedenih že več rubežev) kažejo, da razlogov za drugi neuspešni poskus rubeža ni mogoče pripisati neskrbnosti izvršitelja, ampak razlogom na strani dolžnika (ne nujno krivdnim). Višje sodišče tega argumenta ne sprejema. Dne 1 3. 2013 so bili podani vsi pogoji za opravo izvršilnega dejanja, ki bi bilo opravljeno bodisi uspešno bodisi neuspešno (glej 88. člen ZIZ). Dne 1. 3. 2013 so nastali stroški, ki niso bili v ničemer potrebni za izvršbo – le ponovilo se je že predhodno neuspešno opravljeno dejanje (z dne 29. 11. 2012).

8. V tej konkretni zadevi pa višje sodišče tudi opozarja, da je potrebnost izvršilnih stroškov treba presojati tudi skozi načelo sorazmernosti. Upnik je upravičen do povračila izvršilnih stroškov po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, a iz zahteve po potrebnosti stroškov izhaja tudi zahteva po njihovi sorazmernosti. Tudi upnik si mora prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. V konkretni zadevi je sodišče opravilo narok za obravnavanje seznama dolžnikovega premoženja (zapisnik na red. št. 20), na katerem je dolžnica detajlno izpovedala o premoženjskem stanju, med drugim tudi, da prejema majhno plačo, ki je že obremenjena z izvršbami, je lastnica stanovanja, nima vrednejšega premičnega premoženja.

9. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih okoliščin primera se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno. Zgolj dejstvo, da je izvršitelj poskušal opraviti rubež, vendar ta poskus rubeža ni bil uspešen, še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve tega stroška od dolžnice.

10. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.