Jedro

V tej zadevi gre za razveljavitev zamudne sodbe zaradi razlogov njene nesklepčnosti oziroma tudi zaradi tega, ker je dejstvo, na katerega se pomanjkljivo sklicuje tožnik (v podkrepitev svojih navedb o opravičenem izostanku) v nasprotju s priloženim dokazom. To pa v nadaljevanju zahteva odpravo nesklepčnosti in morebiti izvedbo dokaznega postopka, ki še ni bil izveden. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da ustrezne postopke izvede sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 11. 4. 2017 in posledično ugodilo njegovemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo, prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V razlogih sklepa je sodišču prve stopnje očitalo bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava v zvezi s presojo o okoliščinah, ki bi lahko tožnika opravičevale, da je bil odsoten z dela od 13. 3. 2017. Zavzelo je stališče, da tožnik ni zatrjeval, da mu je na delovnem mestu grozila konkretna in neposredna nevarnost (ki bi predstavljala opravičen razlog za njegovo odsotnost) oziroma, da so neustrezni delovni pogoji trajali tudi po 13. 3. 2017. V zvezi s tem je opozorilo tudi na to, da je tožnik v podkrepitev svojih splošnih navedb o nevarnosti na delovnem mestu predložil tudi listino („ugotovitev glede delovnih pogojev“), iz katere pa izhaja nasprotno – namreč, da na njegovem delovnem mestu ni obstajala in ne obstaja nevarnost za opravljanje dela. Zato je štelo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in zaključilo, da gre za kršitve, ki jih „ne more samo odpraviti.“ Sodišče prve stopnje je napotilo, da izvede dokazni postopek.

3. Tožnik je v skladu s 357.a členom ZPP zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje vložil pritožbo. V pritožbi izraža nestrinjanje s takšno odločitvijo, saj meni da ni pravilna. Tožba naj bi bila sklepčna oziroma naj bi bile sklepčne tudi njegove navedbe o ogroženosti. Navaja, da je sodišče že drugič odločilo o pritožbi zoper zamudno sodbo in zadevo že dvakrat vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojene, kar ima zelo negativne posledice. Tožba je bila vložena 26. 5. 2017, o sporu pa še ni bilo odločeno. S tem naj bi bila kršena njegova pravica do sodnega varstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 357.a členom ZPP vrhovno sodišče ne preizkuša utemeljenosti razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. V pritožbenem postopku presoja, ali bi sodišče druge stopnje lahko samo odpravilo kršitve postopka, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali pa bi moralo samo opraviti novo sojenje (glej tudi prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP, drugi odstavek 354. člena ZPP in prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP).

6. Glede na navedeni okvir preizkusa se Vrhovno sodišče ne spušča v razloge in ne presoja razlogov za odločitev sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje (v tej zadevi se sodišče druge stopnje sklicuje tako na zmotno uporabo materialnega prava kot na bistvene kršitev določb postopka). Zato so pritožbene navedbe, ki nasprotujejo presoji sodišča o razlogih za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, nepomembne.

7. Sodišče druge stopnje je v razlogih za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje le na splošno navedlo, da ugotovljenih kršitev ne more samo odpraviti (v zvezi s tem se je sklicevalo tudi na prvi odstavek 354. člena ZPP in prvi odstavek 355. člena ZPP), vendar tudi pritožba razen splošnega nestrinjanja s tem ne navede okoliščin, ki bi kazale na to, da bi lahko ugotovljene bistvene kršitve in zmotno uporabo materialnega prava odpravilo sodišče druge stopnje. Predvsem pa je treba upoštevati, da gre v tej zadevi za razveljavitev zamudne sodbe zaradi razlogov njene nesklepčnosti oziroma tudi zaradi tega, ker je dejstvo, na katerega se pomanjkljivo sklicuje tožnik (v podkrepitev svojih navedb o opravičenem izostanku) v nasprotju s priloženim dokazom. To pa v nadaljevanju zahteva odpravo nesklepčnosti in morebiti izvedbo dokaznega postopka, ki še ni bil izveden. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da ustrezne postopke izvede sodišče prve stopnje.

8. Tožnik v pritožbi opozarja tudi na dalj časa trajajoč postopek, vendar pri tem razen splošnega opozarjanja na trajanje postopka, na dolžnost hitrega postopanja v delovnih sporih in na pravico do učinkovitega sodnega varstva ne ponudi navedb o tem, da naj bi to povzročilo tudi hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z določbama drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo.