Jedro

Tudi pri obličnih pogodbah so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kar dogovor o plačevanju kredita s prenakazilom najemnine nedvomno je. Dolžnik je navedel razloge, ki bi lahko preprečevali izvršbo, če bi se izkazali za resnične, in ponudil dokaze za svoje trditve, vendar sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo, zato odločitve o (ne)utemeljenosti ugovora ni mogoče preizkusiti. V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje samo odločalo o neutemeljenem ugovoru.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep opr. št. In 2001/00017 z dne 23.10.2001 se razveljavi v drugi točki izreka in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 9.5.2001 dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 58,394.146,80 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da se je z upnikom dogovoril za drugačen način plačila kredita. Upnik je na ugovor odgovoril in navedel, da do realizacije drugačnega načina vračila kredita ni prišlo, stranki pa nista sklenili aneksa h kreditni pogodbi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23.10.2001 izvršbo delno utesnilo za znesek 41,122.144,20 SIT (prva točka izreka sklepa z dne 23.10.2001) in v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in da se ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (druga točka izreka sklepa z dne 23.10.2001). Pritožba je utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemljen. Dolžnik mora navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo o ugovoru glede dela terjatve v znesku 41,122.144,20 SIT že odločeno s prvo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 23.10.2001 v zvezi s popravnim sklepom z dne 9.11.2001. Sodišče druge stopnje bi zato moralo odločati samo še o ugovoru glede preostanka terjatve. Pri pregledu dolžnikovega ugovora pa je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je odločilo, da je ugovor v preostalem delu neutemeljen in da je zato treba o njem odločati kot o pritožbi, preuranjena. Dolžnik namreč v ugovoru navaja, da se je s predstavnico upnika dogovoril, da bo posojilo odslej plačeval s prenosom najemnine za poslovne prostore in da je zato predlog za izvršbo preuranjen. S tem smiselno zatrjuje, da še ni pretekel rok za izpolnitev (6. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ) oziroma, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel (9. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ). V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje prič in strank. Tudi zaslišanje prič in strank je dokaz, ki je glede na določbe 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ načeloma enakovreden listinskim dokazom. Pri obličnih pogodbah so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke (4. odst. 67. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnik navedel razloge, ki bi lahko preprečevali izvršbo, če bi se izkazali za resnične, in ponudil dokaze za svoje trditve. Glede na take ugovorne trditve bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok za obravnavo ugovora (2. odst. 58. čl. ZIZ) in izvesti predlagane dokaze. Ker tega ni storilo, odločitve o neutemeljenosti ugovora (druga točka izreka sklepa z dne 23.10.2001) ni mogoče preizkusiti, ker je glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi preuranjena. Zato je sodišče druge stopnje ob obravnavi dolžnikovega ugovora kot pritožbe (3. odst. 58. čl. ZIZ) pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora (druga točka izreka sklepa z dne 23.10.2001) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o stroških ugovora in odgovora na ugovor je pridržana za novo odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razpiše narok za obravnavo ugovora (2. odst. 58. čl. ZIZ), izvede predlagane dokaze in glede na tako ugotovljeno dejansko stanje ponovno odloči o utemeljenosti ugovora. V kolikor bi sodišče prve stopnje ponovno smatralo, da je ugovor neutemeljen, naj ga predloži v reševanje sodišču druge stopnje (3. odst. 58. čl. ZIZ), saj v zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje samo odločalo o neutemeljenem ugovoru.