Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je izpodbijana sodba obremenjena s procesno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost), ker naj bi obstajalo nasprotje med tem, kar sodišče prve stopnje navaja o listinah v 12. in 16. točki obrazložitve sodbe, in med samimi listinami. Tožena stranka namreč zmotno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je na naročilnici izrecno (torej v zneskih) navedeno, koliko znaša cena posamezne storitve tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je navedlo le, da je tožena stranka s potrditvijo naročilnice (priloga A4 spisa) pristala tudi na cenik tožeče stranke, na katerega se naročilnica navezuje, kar pa ni v nasprotju z vsebino naročilnice. Iz slednje namreč izhaja, da se posredovanje povpraševanj zaračuna po veljavnem ceniku (na naročilnici pa je naveden tudi podatek o tem, na katerem spletnem mestu se nahaja cenik). Sodišče prve stopnje je torej pravilno povzelo vsebino listine v razloge izpodbijane sodbe, zaradi česar prej omenjena procesna kršitev ni podana.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 20592/2015 z dne 26. 2. 2015 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati pravdne stroške v višini 262,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je izpodbijana sodba obremenjena s procesno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost), ker naj bi obstajalo nasprotje med tem, kar sodišče prve stopnje navaja o listinah v 12. in 16. točki obrazložitve sodbe, in med samimi listinami. Tožena stranka namreč zmotno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je na naročilnici izrecno (torej v zneskih) navedeno, koliko znaša cena posamezne storitve tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je navedlo le, da je tožena stranka s potrditvijo naročilnice (priloga A4 spisa) pristala tudi na cenik tožeče stranke, na katerega se naročilnica navezuje, kar pa ni v nasprotju z vsebino naročilnice. Iz slednje namreč izhaja, da se posredovanje povpraševanj zaračuna po veljavnem ceniku (na naročilnici pa je naveden tudi podatek o tem, na katerem spletnem mestu se nahaja cenik). Sodišče prve stopnje je torej pravilno povzelo vsebino listine v razloge izpodbijane sodbe, zaradi česar prej omenjena procesna kršitev ni podana.

7. V sporu majhne vrednosti velja, da mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člena ZPP), kot navaja tožena stranka v pritožbi. Vendar pa v nadaljevanju pritožbe zmotno navaja, da je tožeča stranka šele v drugi pripravljalni vlogi utemeljila vtoževano terjatev. Že v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) je namreč pojasnila, da je preko spletnega portala A. za toženo stranko opravljala storitev posredovanja, in sicer na podlagi naročila tožene stranke z dne 24. 8. 2014 (priložila je tudi naročilnico in elektronsko korespondenco pravdnih strank - priloge A2-A4 spisa). V tej vlogi je za vsako od vtoževanih obdobij navedla, koliko povpraševanj je posredovala toženi stranki, na kaj so se le-ta nanašala (barvanje notranjih ali zunanjih površin), po kolikšni ceni je zaračunala posamezno povpraševanje, navedla pa je tudi razlog za zaračunavanje dodatkov in kolikšna je bila cena le-teh. Priložila je tudi izpise posredovanih povpraševanj (priloga A5-A21) in vtoževane račune (priloga A22-A24 spisa). Zatrjevala je tudi, da je cenik storitev ves čas dostopen na spletni strani https://A//pricelist. Po prepričanju višjega sodišča je tožeča stranka s temi navedbami dovolj konkretizirala in dokazno podprla vtoževano terjatev oz. je navedla vse, kar naj bi navedla v prvi pripravljalni vlogi.

8. Tožeča stranka je k drugi pripravljalni vlogi priložila dokaze (priloga A25-A51 spisa), da so bila povpraševanja potencialnih strank posredovana toženi stranki. Temu dejstvu je namreč tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi ugovarjala z navedbami, da izpis povpraševanj (ki ga je tožeča stranka priložila k prvi pripravljalni vlogi) ne dokazuje, da so bila povpraševanja posredovana na e-mail tožene stranke (prim. list. št. 33 spisa). Tožeča stranka se je torej z dokazi, priloženimi k drugi pripravljalni vlogi, odzvala na navedbe tožene stranke iz prve pripravljalne vloge, kar je glede na tretji odstavek 452. člena ZPP pravočasno. Enako velja tudi za predložitev cenika (priloga A 58 spisa), v zvezi s katerim je tožena stranka navajala, da ji ga tožeča stranka ob naročilu ni posredovala, ter da se preko spletne strani z njim ne more seznaniti, ker ne zna uporabljati računalnika (list. št. 33 spisa). V vsakem primeru pa tožena stranka s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti. Četudi bi namreč sodišče prve stopnje kršilo določbe 451., 452. ali 453. člena ZPP, pa bi toženi stranki kljub temu omogočilo, da se do prepoznih trditev in dokazov opredeli (kot v konkretnem primeru), bi bila sodba obremenjena „le“ s procesno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.

9. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).