Jedro

S tem, ko mati dejansko nima nobenih stikov s sinom je otrok vsaj s stopnjo verjetnosti ogrožen, ker lahko popolna odsotnost stikov vodi v odtujenost od starša, s katerim sicer ne živi, kar pa lahko ima negativne posledice za njegov nadaljnji psihofizični razvoj.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka I, II in IV izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da stiki med otrokom A. A., roj ... 2013 in njegovo mamo - nasprotno udeleženko B. B. začasno, od izdaje sklepa do drugačne odločitve sodišča oziroma pravnomočnega zaključka postopka, vendar ne več kot devet mesecev od izdaje sklepa potekajo enkrat na teden v trajanju do ene ure v prostorih in pod nadzorom pristojnega CSD. Predlagatelj je dolžan poskrbeti, da otrok ob začetku stika pravočasno prispe na kraj izvajanja stika in ga po zaključenem stiku prevzame, nasprotna udeleženka pa se je zaradi izvedbe stika v določenem terminu dolžna pravočasno zglasiti na kraju izvajanja stika (točka I izreka). Za primer kršitve začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR (točka II izreka). Začasna odredba stopi v veljavo takoj, pritožba ne zadrži njene izvršitve (točka IV izreka). V presežku se predlagana začasna odredba nasprotne udeleženke zavrne (točka III izreka).

2.Zoper obsodilni del začasne odredbe je pritožbo vložil predlagatelj. Pritožbenega razloga ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da predlagatelj ne nasprotuje, da se stiki med sinom A. A. in materjo izvajajo pod nadzorom CSD, vendar je izpodbijana odredba izdana preuranjeno. V danem primeru bi zaradi ureditve stikov med materjo in sinom zaradi umiritve situacije in s tem povezanih koristi otroka bilo potrebno stike med materjo in otrokom urejati postopoma in z zamikom. Zraven tega začasna odredba temelji na zmotnem in nestrokovnem mnenju pristojnega CSD, ker je pristojni CSD svoje strokovno mnenje podal na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Oče je s sedaj že polnoletno hčerko C. C. in A. A. dom v Zlatoličju zapustil zaradi nasilnega ravnanja nasprotne udeleženke, ki se je psihično in tudi fizično zlasti znašala nad sinom A. A. Zaradi podaje nestrokovnega mnenja je predlagatelj predlagal, sicer neuspešno, izločitev socialnih delavk, ki so sodelovale pri izdelavi strokovnega mnenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.V obširnem odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka prereka pritožbena izvajanja predlagatelja z zatrjevanji, da je predlagatelj tisti, ki je bil nasilen v zakonu in sedaj manipulira s sinom A. A. v smeri odtujitve od matere. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 163. člena DZ sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen. Sodišče določi kraj in čas stikov po predhodnem dogovoru s CSD ali zavodom. Stiki se izvajajo največ dve uri na teden. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdaja po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Tak zakon je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v določbi 273.a člena določa, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

6.Predlagatelj (nadalje oče) in nasprotna udeleženka (nadalje mati) sta zakonca. Imata tri otroke, in sicer polnoletnega sina A. A. in polnoletno hči C. C. ter mladoletnega sina D. D. roj. ... 2013. Oče je v mesecu februarju letošnjega leta vložil predlog za razvezo zakonske zveze, dodelitev otroka A. A. v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter plačevanje preživnine za otroka po materi. Mati je zaradi odtujevanja otroka A. A. po očetu vložila predlog za izdajo začasne odredbe o stikih otroka z materjo pod nadzorom v prostorih pristojnega CSD.

7.Prvostopno sodišče je pravilno sledilo predlogu nasprotne udeleženke in z začasno odredbo določilo stike med materjo in sinom pod nadzorom CSD enkrat na teden v trajanju do ene ure v prostorih pristojnega CSD. Tak zaključek je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi strokovnega mnenja CSD, iz katerega izhaja, da se je oče otroka v mesecu decembru 2024 skupaj z A. A. in hčerko C. C. odselil iz skupnega doma in od takrat dalje mati z otrokom ni imela več stikov. Tako postopanje očeta izhaja tudi iz predloga in pripravljalnih vlog, ki jih je vložil oče otroka v nepravdni spis. Navedena odtujitev otroka od matere pa je ključna za izdajo izpodbijane začasne odredbe, ker se s takšno odtujitvijo izkazuje ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi 161. člena DZ. S tem, ko mati dejansko nima nobenih stikov s sinom je otrok vsaj s stopnjo verjetnosti ogrožen, ker lahko popolna odsotnost stikov vodi v odtujenost od starša, s katerim sicer ne živi, kar pa lahko ima negativne posledice za njegov nadaljnji psihofizični razvoj. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

9.Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, nasprotna udeleženka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku in zato udeleženca postopka sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.