Jedro

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje zakonec davčnega zavezanca, če zakonec v obdobju, za katerega ga zavezanec uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, ni bil zaposlen oziroma ni opravljal dejavnosti in pod pogojem, da so bili njegovi lastni dohodki nižji od zneska posebne olajšave.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku kot davčnemu zavezancu odmerjena dohodnina za leto 2008 brez upoštevanja posebne olajšave za A.A. (tožnikovo ženo), ker pogoji za priznanje olajšave določeni v 115. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) niso bili izpolnjeni. Po določbi 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki iz ZDoh-2. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za finance s svojo odločbo št. DT-499-01-338/2009-2 z dne 30. 9. 2009. Drugostopni organ ugotavlja, da je žena zavezanca v letu 2008 prejela plačo in regres pri B. d.o.o v skupni višini 1.109,15 €. Na podlagi ugotovitve, da je bila v letu 2008 zaposlena, jo ne glede na to, koliko plače je prejela od te zaposlitve, v skladu s 115. členom ZDoh-2 ni mogoče šteti za vzdrževanega družinskega člana.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in s tožbo izpodbija odločitev davčnega organa prve in druge stopnje. Ponavlja pritožbene ugovore, da je žena pri delodajalcu B. d.o.o. opravljala delo le eno uro na dan, za kar je prejela znesek v skupni višini 1.109,15 € bruto, kar znaša mesečno 92,43 € bruto. Ženini dohodki so bili tako prenizki, da bi se lahko za celotno obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2008 preživljala sama. Davčni organ bi moral pri odločitvi upoštevati dejstvo, da so bili ženini dohodki manjši od višine posebne olajšave. Iz prvega odstavka 115. člena ZDoh-2 je razvidno, da je kot merilo za presojo ali se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana določena mejna višina lastnega dohodka za preživljanje take osebe. Ta je bila za leto 2008 določena v višini 2.066,00 €. Meni, da sta bila z ženo zaradi nemožnosti uveljavljanje nje kot vzdrževanega družinskega člana postavljena v pravno neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi, ki so prav tako imeli lastne dohodke in niso presegali višine posebne olajšave ter jim je bila priznana ta olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Ni namreč jasno, zakaj bi bili dve osebi, ki imata dohodke, res sicer iz različnih virov, vendar so pri obeh le-ti nižji od višine posebne olajšave, v pravni državi pravno različno obravnavani. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in davčnemu organu naloži, da mu izda novo odločbo za odmero dohodnine za leto 2008, v kateri se naj ženi prizna status vzdrževanega družinskega člana. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je davčni organ v obravnavani zadevi odločil pravilno, zato je izpodbijana odločitev zakonita in temelji tudi na pravilni pravni podlagi, to je določbi 115. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. list RS, št. 117/2006). Ta v prvem odstavku določa, da se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje zakonce, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Po navedeni pravni podlagi sta tako za presojo, ali se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana določena dva pogoja: da zakonec v obdobju, za katerega ga zavezanec uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, ni bil zaposlen oziroma ni opravljal dejavnosti in da so bili njegovi lastni dohodki nižji od zneska posebne olajšave. Ta je za leto 2008 znašala 2.066,00 EUR. Glede na to, da iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila žena tožnika v obdobju, za katerega jo je v napovedi za odmero dohodnine uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana (1.1. do 31.12 2008), zaposlena, tožnik v tožbi neutemeljeno ugovarja, da bi mu glede na dohodek, ki ga je dosegla žena v letu 2008, zmanjšanje letne osnove moralo biti priznano.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.