Jedro

Pacientove pravice, ki jih izpostavlja pritožba (pravica do obveščenosti in sodelovanja, pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, …), izhajajo iz Ustave RS (51. člen). V določenih primerih je poseg v te pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Ko bolnik zaradi narave bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, varstvo njegovih drugih pravic zahteva, da njegovo odločitev nadomesti država. To je zaradi posebnega ustavnega varstva huje prizadetih oseb država tudi dolžna storiti. Omejitve pacientovih pravic iz navedenega razloga v več določbah uveljavlja tudi ZPacP, ki torej uresničevanje in omejevanje pacientovih pravic veže na njegovo sposobnost odločanja o sebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tč. I izreka sklepa) ter da se jo zadrži na zdravljenju na Oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... najdalj do 13. 11. 2024 (tč. II izreka sklepa).

2.Nasprotna udeleženka je po odvetnici zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da jo odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da nima duševne bolezni, ima pa hude fizične bolečine, zaradi katerih je tudi oslabela. Sodišče ne bi smelo omejiti njene pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Čeprav njena odvetnica ni imela pripomb zoper omejitev, pa bi moralo sodišče o tem povprašati tudi njo samo. Ne strinja se s sodno izvedenko, ki ji sodišče slepo sledi. Po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) ima vsak pacient pravico do enakopravnega dostopa in obravnavanja pri zdravstveni obravnavi, pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravico do drugega mnenja in pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Te temeljne pacientove pravice so ji bile kratene. Meni, da izvedenka ni dovolj prisluhnila njenim težavam fizične narave, ki so botrovale njenemu hujšanju in slabosti. Nima motene presoje realnosti, saj se sebe in okolice dobro zaveda, prav tako do nikogar ni bila agresivna, ampak se je le branila pred agresivnostjo policista. Bivanje na oddelku po posebnim nadzorom psihiatrične klinike preveč posega v njene osebnostne pravice. Ni potrebe po njenem pridržanju. Vsakemu se namreč zgodi, da kdaj zaradi bolečin ne more jesti, pa zato še ni takoj hospitaliziran v psihiatrično bolnišnico.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve v nujnih primerih je urejen v določbah 53. člena in nadaljnjih Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V omenjeni zakonski določbi je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 59. člena ZDZdr. Odreditev takšnega zdravljenja je dopustna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji (39. člen ZDZdr): - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so vsi našteti pogoji izpolnjeni. Z izvedbo dokaza s sodno izvedenko psihiatrične stroke je ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki prisotno akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije in da ima zaradi te hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, zaradi česar hudo ogroža svoje zdravje in svoje življenje. Zaradi opustitve pitja tekočin in zadostnega vnosa hrane, kar je posledica njene duševne bolezni, je bila izrazito dehidrirana. Zaradi dehidracije in zaradi premajhnega vnosa ustreznih hranil, mineralov in elektrolitov, je nasprotna udeleženka izpostavljena hudim motnjam elektrolitskega ravnotežja, kar vse bi lahko vodilo do srčnega zastoja. Zaradi izrazito slabega telesnega in psihičnega stanja, ob čemer izstopa kahezija in kronificirana psihoza, je pri nasprotni udeleženki potrebno sanirati telesne posledice bolezni, potrebna pa je tudi ponovna uvedba oziroma prilagoditev ustrezne medikamentozne terapije, kar je mogoče izvesti le z bolnišničnem zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da zaradi nekritičnosti nasprotne udeleženke do narave bolezni in teže njenega poslabšanja, milejši ukrepi zdravljenja ne pridejo v poštev. Brez takšnega zdravljenja bi se bolezen in z njo povezana opisana ogrožanja le dodatno slabšala.

6.Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke še ugotovilo, da je odklanjanje zdravljenja nasprotne udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnici posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja in ni odraz njene prave volje. Ob takšnem zaključku pa se tudi pritožbeni očitki nasprotne udeleženke o kršitvi njenih pravic, ki izhajajo iz ZPacP, izkažejo za neutemeljene. Pacientove pravice, ki jih izpostavlja pritožba (pravica do obveščenosti in sodelovanja, pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, …), izhajajo iz Ustave RS (51. člen). V določenih primerih je poseg v te pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Ko bolnik zaradi narave bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, varstvo njegovih drugih pravic zahteva, da njegovo odločitev nadomesti država. To je zaradi posebnega ustavnega varstva huje prizadetih oseb država tudi dolžna storiti. Omejitve pacientovih pravic iz navedenega razloga v več določbah uveljavlja tudi ZPacP, ki torej uresničevanje in omejevanje pacientovih pravic veže na njegovo sposobnost odločanja o sebi. V obravnavani zadevi nasprotna udeleženka zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju. Iz enakega razloga je sodišče omejilo tudi njeno prisotnost pri izvajanju dokazov (64. člen ZDZdr), potem ko je še ocenilo, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice z vidika njenega zdravja in zaupnosti. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da nasprotna udeleženka tudi glede na njeno telesno stanje ni bila sposobna sodelovati pri izvajanju dokazov, takšnemu zaključku pa njena odvetnica tudi ni nasprotovala.

7.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 30. členom ZDZdr).

-------------------------------

1Ob vdoru v stanovanje nasprotne udeleženke so jo našli ležečo na tleh, med smetmi, shujšano (43 kg), ob izvedenkinem pregledu pa je bila pri hoji še vedno izrazito nestabilna, zato je potrebovala pomoč zaradi velikega tveganja padcev.