Jedro

Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 26.1.2005 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kamniku je zavrnilo ugovor udeleženca I. O. zoper sklep z dne 26.1.2005, s katerim je bila na podlagi darilne pogodbe z dne 8.7.1985 pri nepremičninah parc. št. 355 in 374/2, vpisanih v vl. št. 504 k.o. N., v lasti I. O. do 1/2, dovoljena vknjižba lastninske pravice na A.O. in Ag. O., vsakega do 1/4. Ugotovilo je, da so podani pogoji za dovolitev vpisa po 148. in po 149. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK).

Zoper sklep se je pritožil I. O.. Zahteva, da se razveljavi vknjižba lastninske pravice na njegovem deležu na A. in Ag. O., ker je darilna pogodba sporna in zahteva, da se razveljavi. Zatrjuje, da je podpis na darilni pogodbi s strani pokojne N. O. ponarejen, pa tudi sicer je bil ogoljufan za dediščino pokojne matere. Ne strinja se z odločitvijo sodišča in predlaga, da se razveljavi darilno pogodbo, ki ni veljavna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba udeleženca I. O., s katero smiselno zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa, ne vsebuje navedb, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve. Zatrjevanja o ogoljufanosti v zvezi z zapuščino po pokojni N. v konkretnem primeru niso pravno pomembna, saj se zahteva le vpis lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, ki jo je podpisal sam pritožnik in obdarjenca. Njegovega predloga v pritožbi, da se razveljavi neveljavna darilna pogodba, ni mogoče upoštevati. Veljavnost darilne pogodbe bi bil pritožnik lahko izpodbijal le s samostojno tožbo in pa v roku, kot ga določa zakon. V konkretni zadevi pritožbeno sodišče sedaj presoja le pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa oziroma ali so bili podani pogoji, ki jih zahteva ZZK za vpis. Pritožba konkretnih okoliščin, ki bi pravno veljavno preprečevale izpodbijani vpis, ne navaja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so podani pogoji za dovolitev vpisa po 148. in 149. členu ZZK, ki jih je tudi posamično obrazložilo. Vendar pa je pritožbeno sodišče, ko je po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) glede bistvenih kršitev določb postopka in glede uporabe materialnega prava, ugotovilo, da pri pogojih za dovolitev vpisa po 148. členu ZZK ni upoštevan pogoj po 5. točki 1. odstavka citiranega člena, torej pogoj, ki ga za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. V prehodnih in končnih določbah ZZK je v 246. členu v 4. odstavku določeno, da če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred 16.9.2003, kar je bilo v danem primeru, je za odločanje o vknjižbi na podlagi takega zemljiškoknjižnega dovolila potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listine, po 34. do 38. členu tega zakona. Sodišče prve stopnje pa tega ni upoštevalo in od predlagateljev ni zahtevalo lokacijske informacije, kot to zahteva 1. odstavek 38. člena ZZK.

Odločitev sodišča prve stopnje je zato preuranjena. 1. odstavek 38. člena ZZK namreč določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina, če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice. Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva in bi ju sodišče moralo pozvati, da jo z zahtevano listino dopolnita. Šele po taki dopolnitvi bi lahko o zadevi odločalo. Sklep zemljiškoknjižnega refernta kot tudi sklep o ugovoru sta nezakonita, ker ni izpolnjen pogoj po 5. točki 1. odstavka 148. člena ZZK. Sodišče bi moralo predlagatelja pozvati, da zemljiškoknjižnemu predlogu priložita tudi potrebno lokacijsko informacijo, pa tega ni storilo, zato je pritožbi udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep o zavrnitvi njegovega ugovora ter tudi sam sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 26.1.2005 razveljavilo na podlagi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da izvede postopek po 108. členu ZPP v zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom ZNP.

Ker je bilo pritožbi ugodeno in sklepa sodišča prve stopnje razveljavljena, je na podlagi istega preje citiranega določila pritožbeno sodišče dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.