Jedro

V 35. členu ZNP ni položaja, ko sodišče zaradi umika predloga ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Zato je treba na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga smiselno uporabiti 158. člen ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa nasprotnima udeležencema povrne 3.660 EUR stroškov postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter napadeni sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje na sodišče prve stopnje, pritožbene stroške pa naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu. Kot bistveno navaja, da se je ves čas postopka zavzemal, da se predhodno uredi legalizacija nepremičnin nasprotnega udeleženca. Izvedenec A. A. bi svoje delo lahko opravil tako, da bi si ogledal tiste dele solastne nepremičnine, do katerih bi lahko dostopal, ostale dele pa ocenil na podlagi zunanjih obrisov stavbe ter primerjajoč podatke o drugih delih stavbe, podatke iz registra nepremičnin in druge razpoložljive podatke. Zato bi moralo sodišče upoštevati prvi odstavek 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Imel je tudi izdano odločbo o brezplačni pravni pomoči, katera je vključevala tudi oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Poleg tega bi lahko sodišče nasprotnima udeležencema za narok 29. 3. 2016 priznalo le 500 in ne 1000 točk, ker je bil opravljen le pristop na narok.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni postopek za delitev nepremičnine je bil ustavljen, ker predlagatelj ni založil predujma za izvedenca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu s sodno prakso1 uporabilo določbo ZPP2 in ne določb ZNP3, ker ta vseh procesnih situacij ne ureja. V 35. členu ZNP namreč ni položaja, ko sodišče zaradi umika predloga ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Zato je treba na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga smiselno uporabiti 158. člen ZPP. Glede na to, da razlog umika ni bila izpolnitev zahtevka s strani nasprotnih udeležencev, temveč se je postopek ustavil, ker predlagatelj ni založil predujma za delo sodnega izvedenca gradbene stroke, je sodišče prve stopnje predlagatelju utemeljeno naložilo, da nasprotnima udeležencema povrne njune stroške postopka. Ob tem pritožnik neutemeljeno trdi, da bi izvedenec svoje delo lahko opravil brez ogleda celotne nepremičnine, saj je izvedenec sam izjavil, da je izvedba njegovega izvedenskega dela brez ogleda onemogočena, da si mora izvedenec solastno nepremičnino ogledati pa mu je naložilo tudi sodišče (poleg razporeditve prostorov so pomembne tudi inštalacije, priključki, odjemalna mesta itd.). Res je imel predlagatelj izdano odločbo o brezplačni pravni pomoči, katera je vključevala tudi oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (za njegove stroške), vendar je bila odločitev spremenjena tako, da se oprostitev ni več nanašala tudi na stroške za izvedenca gradbene stroke.

6. Sodišče prve stopnje je stroške postopka tudi pravilno odmerilo. Odvetniška tarifa (OT)4 namreč za zastopanje v nepravdnem postopku za razdružitev in razdelitev solastnine ne določa različnih postavk, tako kot to določa za pravdni postopek5, temveč za zastopanje na vsakem naroku določa nagrado 50 % iz 1. točke tarifne številke 18. Zato je sodišče prve stopnje za vsak narok, tudi za narok 29. 3. 2016, nasprotnima udeležencema utemeljeno priznalo po 1000 točk. 7. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, skrbno in natančno obrazložena, vse pritožbene trditve pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP ).

8. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP ). Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 VSL sklep I Cp 1578/2005, VSL Sklep I Cp 154/2017, VSL Sklep 2339/2017 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30-1481/1986. 4 Uradni list RS, številka 2/15, s kasnejšimi spremembami. 5 Tarifna številka 20 OT za zastopanje v pravdnem postopku določa: za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, − po tarifni številki 18; za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, − 50 % iz tarifne številke 18; za vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen − 25 % iz tarifne številke 18; za zastopanje na naroku za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca − 50 % iz tarifne številke 18; za zastopanje na obravnavi pred sodiščem druge stopnje − po tarifni številki 18, zvišano za 25 %.