Jedro

V zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.

Izrek

Revizija zoper sklep se zavrne.

Revizija zoper sodbo se zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je bila tožba vročena tožencu po določbah 141. člena ZPP, izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, po njegovi presoji niso v celoti potrjevali dejstev, ki so bili zatrjevani v tožbi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

3. Tožena stranka je vložila predlog za obnovo postopka, pri čemer je zatrjevala, da je bila o zamudni sodbi seznanjena šele z vročitvijo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah, iz vročilnic pa naj bi izhajalo, da ni prevzela tožbe s pozivom, da nanjo odgovori, prvostopenjske sodbe, pritožbe tožeče stranke kakor tudi ne sodbe pritožbenega sodišča. 4. Prvostopenjsko sodišče je predlog za obnovo postopka zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je toženčevi pritožbi delno ugodilo in je predlogu ugodilo „v delu, ki se nanaša na vročitev sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 569/2007 z dne 3. 7. 2007 toženi strani.“ V preostalem delu je bila pritožba zavrnjena.

5. Zoper zavrnilni del sklepa pritožbenega sodišča vlaga tožena stranka revizijo. V njej uveljavlja, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in napačno uporabilo materialno pravo.

6. Po ponovni vročitvi drugostopenjske sodbe je tožena stranka vložila revizijo zoper zamudno sodbo. V njej uveljavlja, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistvene kršitve pravil postopka po 318. členu ter po 7., 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Tožeča stranka na reviziji ni odgovorila.

Razlogi za zavrnitev revizije zoper sklep

8. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka navedla, da vročilnice v zvezi z vsemi sodnimi pisanji, ki so ji bili poslani, niso sestavljene v skladu z določbami ZPP ter Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku in zato ne morejo predstavljati dokaza o vročitvi. Sklicevala se je na določbo 3. člena navedenega pravilnika, po kateri mora vročilnica vsebovati z vogalnimi črtami označen pravokotnik, v katerega se zapiše črtna koda s številko sprejemne pošte in številko priporočene pošiljke, ter na določbo 12. člena, ki pove, kaj na vročilnici izpolni sodišče. Na vseh vročilnicah naj bi bile namesto črtne kode s številko sprejemne pošte z roko napisane številke, ki naj bi bile številke vročilnic. Pri tem pa se pri vročilnici, ki naj bi izkazovala vročitev zamudne sodbe, številke vročilnice naj ne bi ujemale. Za to vročilnico je (izrecno) zatrjevala, da ni verodostojna.

9. Pritožbeno sodišče je sprejelo argumentacijo pritožnice glede vročilnice, ki je zadevala vročitev zamudne sodbe in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je v tem delu ugodilo predlogu za obnovo postopka. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo, ker je predlagatelj obnove postopka za ostale vročilnice zatrjeval le, „da so na vseh vročilnicah namesto črtne kode s številko sprejemne pošte in številko priporočene pošiljke z roko napisane številke, ki naj bi bile številke vročilnic,“ že sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da vročilnice vsebujejo črtno kodo s številko sprejemne pošte in številko priporočene pošiljke.

10. V reviziji revident ne pove nič novega v zvezi s spornimi vročilnicami. Uveljavlja, da je izpodbijani sklep arbitraren in da ga ni mogoče preizkusiti. Sklicuje se še na odločbe Ustavnega sodišča, ki zadevajo obrazloženost sodnih odločb. 11. V zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte. Nobeno nadaljnje pojasnjevanje ni potrebno. Tudi iz odločb ustavnega sodišča ni mogoče izpeljati za tak primer kakšne dodatne zahteve, ki bi jo morali sodišči nižjih stopenj izpolniti pri utemeljevanju svoje odločitve. Zato je bilo treba revizijo zoper sklep zavrniti (379. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

Razlogi za zavrnitev revizije zoper sodbo

12. Pritožbeno sodišče je izdalo zamudno sodbo na podlagi ugotovitve, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo take sodbe, kot so določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP.

13. Revident v reviziji najprej uveljavlja, da je pritožbeno sodišče sklepalo o sklepčnosti tožbe na podlagi določb ZOR, ki ob vložiti tožbe niso več veljale. Pritožbeno sodišče se je v sodbi glede predpostavk odškodninske odgovornosti oprlo na določbe ZOR, namesto na določbe OZ (glede na čas storitve škodnega ravnanja), a ker so te enako urejene v obeh zakonih, ne gre za zmotno uporabo materialnega prava.

14. Revident uveljavlja, da dokazi, ki jih je predložil tožnik, nasprotujejo njegovim trditvam. Taka dokaza naj bi bila v spisu označena z A6 in A5. Z A6 je označen zapisnik o inšpekcijskem zaslišanju direktorja tožene stranke A. A., ki je bilo opravljeno 14. 7. 2004. Iz njega naj bi bilo razbrati, da zatrjevanih „33.500 m3 naplavin ni odvzela zgolj tožena stranka, pač pa so le te odvzemali pred njo v letu 2003 razni izvajalci.“ Iz zapisnika ne izhaja, da naj bi od 33.500 m3 naplavin nekatere odvzeli tudi drugi izvajalci, pač pa izhaja zgolj, da je direktor tožene stranke povedal, da so v P. v letu 2003 odvzemali naplavine tudi drugi, tožena stranka pa jih je odvzela skupaj 2000 m3. Tožeča stranka ni trdila, da naj bi tožena stranka odvzela 33.500 m3 naplavin samo v P., ampak je zatrjevala, da je tožena stranka izkopala navedeno količino naplavin „od sredine meseca novembra 2003 do konca avgusta 2004 na nepremičninah parc. št. 1327/1, 141/2, 1346/24 in 1346/26 vse k.o. ..., ki se nahajajo na dnu dolin pod goro ...“ Če so tudi drugi odvzemali naplavine v letu 2003, to ne nasprotuje nujno trditvi tožeče stranke, da jih je tožena stranka odvzemala od srede novembra 2003 dalje in tudi ne, da je tožena stranka odvzela zatrjevano količino naplavin.

15. Z A5 je označen zapisnik o inšpekcijskem zaslišanju župana občine K., opravljenim dne 18. 6. 2004. Župan je povedal, da „Občina K. na podlagi pridobljenega vodnega soglasja ni nasprotovala, da čiščenje zaplavnih pregrad opravi družba M. d.o.o.“ V tej izjavi vidi revident dokaz, ki nasprotuje zatrjevani protipravnosti ravnanja toženca. Protipravnost ravnanja toženca ni v tem, da je čistil zaplavne pregrade, pač pa v tem, ker je naplavine odvažal na lastno deponijo ... ter na deponijo družbe G. d.o.o.. Mineralne surovine so v lasti države in ne občin. Zato izjava župana Občine K. ne more veljati kot dokaz, ki bi nasprotoval zatrjevani protipravnosti.

16. Revident uveljavlja, da izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča predstavlja „nedopustno presenečenje za toženo stranko.“ Presenečenje je posledica tega, ker tožena stranka ni sprejemala sodnih pisanj in ne nepravilnega ravnanja sodišč. Tako presenečenje pa ni nedopustno.

17. Revident meni, tako kot prvostopenjsko sodišče, da „iz navedb tožeče stranke ni mogoče ugotoviti, kje naj bi bil izkop opravljen, niti tega, za kolikšne količine materiala gre.“ Če so izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo, kakor je v tem primeru, se dejansko stanje ne ugotavlja, pač pa se šteje, da so resnične trditve tožnika. Ta pa je povedal, kje je bil izkop opravljen, navedel pa je tudi količine materiala. Enako velja za obstoj škode.

18. Po povedanem se je izkazalo, da ni mogoče pritrditi uveljavljanim revizijskim razlogom. Ker Vrhovno sodišče tudi ni našlo takih, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

O stroških postopka

19. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in tretjega odstavka 154. člena ZPP.