Jedro

Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za uporabo 99. člena OZ, ker naj bi ZDR-1 ne vseboval določb o napakah volje.

Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da mu 18. 3. 2015 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja, reintegracijo in reparacijo. Sodišče prve stopnje je tožbo kot prepozno zavrglo, ker je bila vložena po poteku 30 dnevnega roka iz 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013). Presodilo je, da je rok začel teči 18. 3. 2015, torej na dan podpisa sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ker je takrat tudi zvedel, da mu bo prenehalo delovno razmerje na tej podlagi. Zato je tožba, vložena 26. 8. 2015, prepozna.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je treba pri roku za vložitev tožbe na razveljavitev sporazuma poleg tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 smiselno upoštevati tudi 16. člen ZDR-1. 3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče pri presoji roka za vložitev tožbe izhajati iz 99. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in naslednji) in ne iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je bil namreč sklenjen zaradi napak volje in ga je zato mogoče izpodbijati v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za razlog izpodbojnosti in ne v roku 30 dni od dneva vročitve sporazuma.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Stranke lahko vložijo revizijo (kot izredno pravno sredstvo) zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

7. Ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je sodišče druge stopnje opredelilo do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožnik sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: sporazum) podpisal 18. 3. 2015. S tožbo, ki jo je vložil 26. 8. 2015, je zahteval razveljavitev sporazuma zaradi napak volje, konkretno grožnje s plačilom 10.000,00 EUR zaradi domnevno povzročene škode toženi stranki kot delodajalcu. Sodišče prve stopnje (kar je potrdilo tudi sodišče druge stopnje) je tožbo na podlagi 274. člena ZPP kot prepozno zavrglo.

9. Sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno, kadar je s posebnim zakonom določen rok za tožbo. Poseben zakon, ki v obravnavanem primeru določa rok za vložitev tožbe, je ZDR-1. Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za uporabo 99. člena OZ, ker naj bi ZDR-1 ne vseboval določb o napakah volje. Kot je pravilno poudarilo že sodišče druge stopnje, je ZDR-1 specialni predpis, ki v prvem odstavku 13. člena ZDR-1 predvideva le smiselno uporabo splošnih določb civilnega prava, konkretno tudi določa, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom določeno drugače. 10. Pri vprašanju roka za sodno varstvo v zvezi s sporazumom o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati določbo 16. člena ZDR-1 o uveljavljanju izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi, glede na to, da je tožnik uveljavljal izpodbojnost sporazuma zaradi napak volje, konkretno grožnje s povračilom domnevno povzročene škode toženi stranki. Sodišči nižje stopnje sta se sicer sklicevali tudi na tretji odstavek 200. člena ZDR-1, ki določa rok za sodno varstvo v primeru uveljavljanja zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca, kar pa na pravilnost odločitve ni vplivalo.

11. Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).

12. Tožnik že v tožbi navaja, da mu je bilo ob predložitvi sporazuma v podpis zagroženo, da bo moral povrniti nastalo škodo, če ga ne bo podpisal. Tudi iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik zahteval razveljavitev sporazuma, ker mu je tožena stranka grozila ob podpisu sporazuma z odškodninsko terjatvijo. To pomeni, da je tožnik ob podpisu sporazuma, torej 18. 3. 2015 izvedel za razlog izpodbojnosti (da se je to zgodilo kasneje, ni ugotovljeno) in je s tem dnem začel teči tudi 30- dnevni rok iz drugega odstavka 16. člena ZDR-1. Tožbo je vložil 26. 8. 2015, zato je ta prepozna. Ker procesna predpostavka za vložitev tožbe ni bila izpolnjena, je odločitev o njenem zavrženju pravilna.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.