Jedro

Umik predloga za izvršbo je dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. ZIZ v takem primeru predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku. Ustavitev postopka pa vedno ne pomeni tudi dejansko konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih strank, se ustavitev postopka lahko nanaša le na samo opravo izvršbe, ne pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih.

Ustavitev postopka je dolžniku v korist, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločitve. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) dolžnik ne more doseči in je zato iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po določbi drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep razveljavi oziroma se ga spremeni tako, da sodišče odloči o njegovih priglašenih stroških. Iz spisa izhaja, da upnik ni umaknil predloga za izvršbo, ker bi dolžnik izpolnil svojo obveznost, temveč se je v postopku izkazalo, da je upnik neutemeljeno vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika. Upnik v postopku ne trdi niti ne izkazuje, da bi predlog za izvršbo umaknil zaradi izpolnitve obveznosti. V predmetnem postopku pa so dolžniku nastali stroški, ki jih je upnik zaradi neutemeljeno vloženega predloga za izvršbo, dolžan povrniti. Dolžnik je po svojem pooblaščencu stroške pravočasno priglasil v ugovoru z dne 25. 8. 2010 ter v ugovoru po izteku roka z dne 16. 2. 2016. Sodišče prve stopnje o stroških ni odločalo, pa bi moralo, saj ZIZ določa, da je upnik dolžan povrniti dolžniku stroške, ki jih je upnik zakrivil po svoji krivdi. Neutemeljeno vložen predlog za izvršbo pa je povzročena krivda na strani upnika. Upnik je šele po pozivu sodišča, da odgovori na ugovor dolžnika po izteku roka, umaknil predlog za izvršbo. Zato bi moralo sodišče odločiti o stroških dolžnika, še preden je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba se zavrže. 4. Pravni interes dolžnika za pritožbo kot stranke postopka je predpostavka njene dovoljenosti in mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi prvega in drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami), po katerem sodišče v primeru umika predloga za izvršbo, izvršilni postopek ustavi. Umik predloga za izvršbo je v skladu s 43. členom ZIZ dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, z ustavitvijo izvršilnega postopka pa to vedno ne pomeni tudi dejansko konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih strank, se tako ustavitev postopka lahko nanaša le na samo opravo izvršbe, ne pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se zato v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.(1)

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje po predlogu upnika s sklepom o izvršbi z dne 27. 7. 2010 dovolilo predlagano izvršbo, dolžnik pa je 26. 8. 2010 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi ter nato 16. 2. 2016 še ugovor po izteku roka. V obeh pravnih sredstvih je dolžnik tudi priglasil stroške za sestavo pravnega sredstva. Nadalje iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika vročalo upniku v odgovor, ki je odgovor podal 8. 10. 2010, ni pa podal odgovora na ugovor po izteku roka, temveč je 9. 5. 2016 umaknil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje tako ni odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi niti o ugovoru po izteku roka (posledično tudi ne o priglašenih stroških dolžnika), temveč je izpodbijani sklep izdalo na podlagi upnikove izjave, da umika predlog za izvršbo. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje ustavitvi izvršilnega postopka, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki mu je sprejeta v korist. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) ne more doseči in je zato iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato dolžnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno po določbi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o vloženih pravnih sredstvih dolžnika ter posledično o priglašenih stroških dolžnika za vložena pravna sredstva, saj določila 43. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da je s trenutkom, ko upnik vloži umik predloga za izvršbo na sodišče, postopek pravnomočno končan in sodišče prve stopnje o prej vloženih pravnih sredstvih strank ni dolžno odločati. Zato bo moralo sodišče prve stopnje ne glede na podan umik predloga za izvršbo odločiti o vloženih pravnih sredstvih dolžnika ne glede na to, da je sklep o ustavitvi izvršilnega postopka pravnomočen.(2) Sodišče je namreč dolžno o vloženih pravnih sredstvih strank sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti, saj bi v nasprotnem primeru bila dolžniku odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča, da o pravnih sredstvih ne odloči. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up 1273/2007 z dne 22. 5. 2008 pa bi navedeno pomenilo kršitev ustavno procesnih jamstev, ki jih zagotavlja 22., 23. in 25. člen Ustave.

7. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča Up 1273/2007-11 z dne 22. 5. 2008 (10. točka obrazložitve).

Op. št. (2): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 771/2008 z dne 20. 2. 2009.