Jedro

Lastninsko stanje je eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije. Zato je sprememba lastniškega stanja pred izdajo prvostopne odločbe pomembna okoliščina, ki lahko vpliva na odločitev o zaščiti kmetije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 2809/97-27 z dne 12.10.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 26.9.1997. Z njo je ugodila pritožbi S. in S.P. in odpravila odločbo Upravne enote R. ob D. z dne 1.7.1997, ker je ugotovila, da je prvostopni organ v postopku ugotovitve zaščitene kmetije napačno uporabil materialno pravo ter nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pojasnilo pogoje za določitev zaščitene kmetije, ki jih določa Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, ZDKG). Ugotovilo je, da so nova dejstva in dokazi, ki so bili predloženi po vložitvi pritožbe zoper odločbo organa prve stopnje, obstajali že pred izdajo prvostopne odločbe, ki bi zato morala temeljiti na drugi pravni in dejanski podlagi. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je v zadevi sporno, ali je sporni pogoj za zaščiteno kmetijo, ki se nanaša na njeno lastništvo, kar je ena izmed odločilnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev o zaščiti kmetije.

Pritožbo vlaga tožnikov pravni naslednik F.P. in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V njej ponavlja tožbeno trditev, da tožena stranka ni imela podlage za odpravo prvostopne odločbe, saj je organ prve stopnje pravilno upošteval stanje lastništva, ugotovljeno na obravnavi dne 3.6.1997 in je na tej podlagi 1.7.1997 odločil, da kmetija ne izpolnjuje pogojev za zaščito. Darilna pogodba med S. in S.P. je bila sklenjena 17.6.1997, potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna, pa je bilo izdano 1.7.1997, ko je bila že izdana odločba prve stopnje. Te spremembe lastništva zato tožena stranka ne bi smela upoštevati kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na drugačno odločitev. Pritožnik v upravnem sporu na prvi stopnji ni sodeloval, v pritožbi navaja novo dejstvo, da je bila tudi med njim in pokojnim A.P. sklenjena darilna pogodba dne 31.5.1997, glede katere, zaradi sorodstvenega razmerja med darovalcem in obdarjencem, ni bila potrebna odobritev, saj je šlo za pridobitev kmetijskega zemljišča oziroma kmetije med lastnikom in njegovim zakonitim dedičem. Darilna pogodba je bila notarsko overjena na podlagi potrdila upravne enote z dne 1.7.1997, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Nadalje v pritožbi opisuje razmere, ki so bile na kmetiji še za življenja pok. očeta in poudarja, da S.P., ki sedaj gospodari na kmetiji, nima pogojev za prevzem kmetije in da zato sedaj kmetija propada. Predlaga, da sodišče ugotovi uveljavljane pritožbene razloge ter z upoštevanjem novo nastalega dejstva zaradi darilne pogodbe, ki je bila sklenjena med njim in P.A., pritožbi ugodi in odloči, da mora tožena stranka izdati novo odločbo o tem, da kmetija glede lastništva ne izpolnjuje pogojev za zaščito.

Prizadeta stranka S.P. se v odgovoru na pritožbo strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Dejansko se je lastništvo na kmetiji spremenilo že 1.6.1997, ko sta z ženo sklenila darilno pogodbo, ki pa ni bila popolna, ker je morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Upravna enota je bila s sklenitvijo te darilne pogodbe seznanjena že pred ustno obravnavo 3.6.1997. Na tej obravnavi je tudi umaknil kot predlagatelj svojo zahtevo za ugotovitev, da je kmetija zaščitena. Upravni organ je bil seznanjen s spremembo lastništva in o tem, da sta lastnika kmetije sedaj pokojni oče A.P. in on- njegov sin. To lastništvo se je spremenilo 1.6.1997, prvostopna odločba pa je bila izdana 1.7.1997. Darilna pogodba z dne 31.5.1997, ki jo navaja pritožnik, je sklenjena v nasprotju z ZDKG in se po Zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za nično. Pokojni A.P. je imel sodno prepoved odtujitve in obremenitve svojega solastniškega deleža kmetije. Tožnik na kmetiji ni nikoli delal in se je s kmetije odselil že pred 35 leti. Gre za gorsko kmetijo, ki je zaokrožena in funkcionalna celota in vsebuje vse pogoje za zaščito. Zato predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi uporabilo tudi pravilne materialno-pravne predpise. Ker je lastninsko stanje eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ker je zaradi spornega lastništva odpravila prvostopno odločbo.

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bila pred izdajo odločbe prve stopnje izvedena lastniška sprememba. Iz podatkov v upravnih spisih pa tudi izhaja, da je o odobritvi pravnega posla oziroma o tem, da odobritev ni potrebna, odločal isti upravni organ, ki je izdal prvostopno odločbo o zaščiti kmetije.

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je pritožnik, ki je zakoniti dedič pokojnega A.P., z njim sklenil darilno pogodbo dne 31.5.1997. Ta trditev je bila postavljena šele v pritožbi zoper prvostopno sodbo in je zato pritožbena novota, ki ne spada v okvir možne presoje v pritožbenem postopku. Ker je bila odločba prve stopnje odpravljena, bo strankam omogočeno, da v ponovljenem postopku uveljavljajo vse ugovore in navajajo odločilna dejstva.

Do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na družinska razmerja in okoliščine, v katerih je živel pokojni A.P., se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj te za odločitev v tem sporu niso pomembne.

Ker pritožbni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je potrdilo izpodbijano sodbo in zavrnilo neutemeljno pritožbo (73. člen ZUS).