Up-358/01 - 6

9. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1009/99 z dne 14. 6. 2001 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Novi Gorici, št. Pd 153/98 z dne 19. 5. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za plačilo odpravnine ob upokojitvi na podlagi pogojev Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96 - v nadaljevanju ZPPPAI). Po stališču pritožbenega sodišča dejstvo, da ZPPPAI ne ureja pravice do odpravnine ob upokojitvi, ne pomeni, da delavcem odpravnino priznava, ampak pomeni le, da je treba zato pri odločanju o tej pravici uporabiti predpis, ki ta institut ureja. Takšen predpis je bila v obdobju, na katerega se tožba nanaša, Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93 - v nadaljevanju SKPG). Po stališču navedenega sodišča na podlagi SKPG posameznikov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec sam. Pritožnik meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

Dejstvo, da so drugi delodajalci v podobnih primerih odpravnino izplačali, naj bi bilo odločilno zaradi zagotovitve enakosti pravic po drugem odstavku 14. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v ugotovljeno dejansko stanje ter dokazno oceno sodišč. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijani akt preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno sodišče se pri tem omeji na presojo, ali izpodbijana odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.

Pritožnikovo zatrjevanje kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) izhaja iz njegove primerjave z delavci pri drugih delodajalcih. Okoliščina, da so drugi delodajalci morda tudi v takšnih primerih, kot je pritožnikov, izplačevali odpravnine, izhaja iz njihovih odločitev in ne iz zakonske ureditve. Dejanski stan neenakosti pred zakonom bi bil lahko podan, če bi na primer ZPPPAI brez navedbe utemeljenega razloga določil, da nekateri delodajalci odpravnino lahko izplačajo, drugi pa ne. V postopkih pred sodišči in drugimi organi se načelo enakosti pred zakonom kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Pritožnik pa ne zatrjuje, da je sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse in v njegovem primeru odločilo drugače.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan