Jedro

Tožnica je postavila dva tožbena zahtevka. V prvem zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe izvršbe na nepremičnini, v drugem pa plačilo odškodnine 99.000,00 EUR. Ker je označila v tožbi vrednost spornega zahtevka 99.000,00 EUR, gre za dva zahtevka, ki presegata 20.000,00 EUR. Zato je pravilna odločitev okrajnega sodišča, da je pristojno okrožno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Proti temu sklepu je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Naslavlja jo sicer „ugovor“, vendar je po vsebini lahko vloga pritožba. Navaja, da 23. člen ZPP določa, da po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti, sodišče odstopi zadevo pristojnemu sodišču in da zoper izdajo sklepa o nepristojnosti ni pritožbe. Ker se ne more pritožiti, to ne more biti predmet vročanja tožniku. 29. člen ZPP pa se nanaša na uradno dolžnost, zoper katero ni pritožbe, 22. člen pa na krajevno pristojnost. Ta sklep bo pritožnica vtoževala pri sodišču za mednarodno arbitražo v Londonu zaradi pranja denarja s strani sodišča. Tam bo treba predložiti dokazila o izvoru premoženja in zahtevala bo plačilo odškodnine 1.000.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je okrajno sodišče pristojno za sojenje o premoženjskih zahtevkih, če je vrednost spornega predmeta pod 20.000,00 EUR. Po 32. členu ZPP pa so za spore o višjih tožbenih zahtevkih pristojna okrožna sodišča. 5. Sodišče pravilno ugotavlja, da je v tožbi tožeča stranka postavila dva zahtevka. Z enim zahteva plačilo odškodnine 99.000,00 EUR, z drugim pa zahteva ugotovitev, da je nedopustna izpodbijana zaznamba izvršbe in kot vrednost spornega predmeta navede 99.000,00 EUR. Glede na navedeno vrednost spornega predmeta nedenarnega tožbenega zahtevka in višino zahtevka za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za odločanje o tej zadevi, ampak je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (30. in 32. člen ZPP). Tako je sodišče odločilo pravilno in po pravnomočnosti bo zadeva odstopljena okrožnemu sodišču, kar določa 23. člen ZPP.

6. Pritožnica zmotno meni, da pritožba ni dovoljena. Kot v pravnem pouku izpodbijanega sklepa piše, je pritožba dovoljena in zato jo je pritožbeno sodišče obravnavalo.

7. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi podatka spisa odločilo pravilno, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (365. člen ZPP).